Pri slednjem se po Marušičevih besedah vedno bolj kaže potreba po reformi sedanjega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Če in kako obsežna bo ta reforma, je odvisno od celotne javnofinančne slike. Kot pravi, čakajo le še globalno oceno javnofinančnih tokov do leta 2015, vključno s pokojninskim in plačnim delom.

Glede reforme sistema zdravstvenega zavarovanja je Marušič potrdil, da je ena od možnosti združitev sedanjih obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Opravili smo nekaj razgovorov s predstavniki interesnih skupin in ne spomnim se, da bi ideji kdo oporekal. Breme dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo še naprej nosil zavarovanec, tu ne bo sprememb. V celoti ideja nosi veliko novega, kar bi potencialno prineslo nekatere javnofinančne posledice in njena uresničitev vsekakor ni mogoča preko noči."

Kot pojasnjuje, so pripravili več scenarijev. Če bo predlog dobil podporo, ga bo treba še dodelati - na novo določiti košarico pravic zavarovancev in razmisliti, kaj se bo v roku dveh ali treh let zgodilo na področju obvladovanja naraščajočih potreb po zdravstvenih storitvah.

"Pri spremembi sistema zdravstvenega zavarovanja se odpira možnost prenosa dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zaradi tega bi se slednji moral prilagoditi zavarovalniški zakonodaji. S to spremembo bi odprli pot za uvedbo pravih prostovoljnih dodatnih zdravstvenih zavarovanj. Pri tem je treba zagotoviti, da bo osnovni paket zdravstvenih storitev krit iz obveznega zavarovanja," poudarja minister.

Dodaja, da bo spremembe treba zastaviti tako, da bo sistem deloval dolgoročno, saj bi lahko slaba rešitev pomenila javnofinančni izpad.

Ob vprašanju, ali je na polovici mandata sploh še realno pričakovati, da bosta zakona sprejeta do konca mandata, Marušič odgovarja, da se je zavezal k temu. Pred ponovno obravnavo zakona o zdravstveni dejavnosti v DZ namerava predstaviti poglobljene analize ter svojo vizijo pravih rešitev in upa, da bodo dobile podporo.

Treba je postaviti odziven in fleksibilen zdravstveni sistem. Da to dosežemo, potrebujemo avtonomne izvajalce ter vodstva z večjimi pooblastili in odgovornostmi, meni minister. "Torej moramo dati upravam in strokovnim vodstvom javnih zdravstvenih zavodov bistveno večjo vlogo. Izkušnje iz drugih držav govorijo, da je to eden najboljših pristopov in številne države ubirajo to pot," pravi.

"Jaz v življenju bistveno raje hvalim in iščem dobre poti kot grajam, v vseh vlogah - kot oče, predstojnik in tudi sedaj kot minister," Marušič odgovarja na vprašanje, ali je bil zakon, kot ga je napisala ekipa prejšnjega ministra, tako drugačen od njegovih pogledov. V drugem času in prostoru bi bil prejšnji predlog mogoče deležen velike podpore in verjetno bi premaknil zdravstveni sistem na višjo raven. A pisan je bil v času relativno dobrega stanja zdravstvenega sistema, finančno stanje je bilo optimalno in v tistem trenutku je bil morda primeren, da bi na centraliziran in normativen način nadgradili sistem ter preprečili nekatera neželena odstopanja, pravi minister.

V trenutnih razmerah bi Miklavčičev zakon po ministrovih besedah težko zagotovil dolgoživost zdravstvenega sistema. Čas je, da prenesemo del upravljanja na nižjo raven, pred nami sta namreč še vsaj dve težki leti in treba bo reorganizirati zdravstveno službo na podlagi kakovosti storitev in varnosti, pravi Marušič.

Med spremembami, ki jih pripravljajo, so ukrepi, ki jih bo mogoče v življenje spraviti relativno hitro, pravi Marušič. Kot primer izpostavlja ukrepe za zmanjšanje bremena pomanjkanja zdravnikov v Sloveniji: prevetritev nekaterih specializacij, povečanje deleža samostojnega dela specializantov za večjo dostopnost do zdravnikov, drugačen način plačevanja radioloških storitev in vzpostavitev sistema teleradiologije.

Zaplet z umikanjem zdravniških soglasij za delo preko polnega delovnega časa je po Marušičevih besedah "zelo resen izziv". Prepričan je, da je zdravnikov za zagotovitev 24-urnega zdravstvenega varstva dovolj in da se bodo ustrezno organizirali. "Tako trenje lahko pravzaprav pripelje do boljše rešitve, kot je sedanja," pravi Marušič. Poudarja pa odgovornost vodstev zdravstvenih zavodov v tej situaciji.

Kot pravi, bo treba postaviti krizni štab za spremljanje delovanja posameznih izvajalcev. "Lahko se zgodi, da se bo zaradi zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva z zdravniki treba dogovarjati o opravljanju rednega dela v specialističnih ambulantah in operacijskih dvoranah, morda celo s podjemnimi pogodbami v lastnem zavodu." Scenarijev je v tej situaciji lahko zelo veliko, pravi.

"Obžalujem, da so bila izhodišča sindikatov v minulih tednih "vse ali nič", še najbolj pa, da vodim tak sistem, kjer se moram s sindikati pogovarjati o organizaciji dežurne službe. Želim si sistema, kjer bi bila to naloga uprav javnih zavodov, minister bi skrbel za regulacijo sistema. Če bi imeli že vpeljano avtonomnost zdravstvenih zavodov, se ministru ne bi bilo treba ukvarjati s tem," je prepričan.

Predsednik zdravniškega sindikata Konrad Kuštrin je pred kratkim izzval vlado, naj zdravnike izloči iz sistema javnih uslužbencev. Marušiču bi se taka rešitev zdela prava. "Ne bom izpostavljal nedodelanih rešitev, a pripravljen sem dokazovati, da bi to lahko bil pravi izhod iz krize. Tako bi se pokazalo, kdo veliko in dobro dela in kdo malo manj," je prepričan. (sta)