Naša dolžnost do padlih za svobodo je po mnenju Jelušičeve tudi odgovorno ravnanje do države, sodržavljanov, okolja, zgodovine in prihodnosti. Pri tem je Jelušičeva poudarila pomen spominov, slovesnosti in ostalih "državnotvornih oblik izražanja našega odnosa do države, kar znamo narediti tudi Primorci, ko razmišljamo o svoji zgodovini".

Med odgovorno ravnanje do države po njenih besedah sodi razmišljanje o ključnih simbolih države, med katere, tako Jelušičeva, spadata tudi organizaciji Slovenske policije in Slovenske vojske. "Danes je na nas, da odgovornost do Slovenske vojske in policije razumemo tako, da se zavedamo, da obe instituciji potrebujeta našo podporo in zaupanje," je dejala.

Glede odgovornosti do zgodovine pa je Jelušičeva izpostavila, da je potrebno ohranjati spomine na posameznike in dogodke, v katerih so izgubili življenje. "Odgovornost je, biti sposoben odpuščati za napake tistih, ki so bili na nasprotni strani, in hkrati tudi zavedanje, zakaj smo danes lahko sestavni del svobodne, združene Evrope," je pojasnila. Pri tem je poudarila pomen antifašističnih narodov in borcev ter "svobodoljubnih ljudi v prvi in drugi svetovni vojni in v slovenski osamosvojitveni vojni".

Prebivalci Brkinov, Čičarije in Krasa in Primorske smo ponosni na zgodovino, ki so jo ustvarjali naši starši in stari starši, je poudaril župan občine Hrpelje-Kozina Zvone Benčič Midre. Benčič je ob tem izrazil nestrinjanje z vladnim predlogom, da bi slovesnost ob priključitvi Primorske matični domovini letos organizirale in financirale primorske občine.

Večina udeležencev se je zatem podala na približno štiri kilometre dolg spominski pohod na Artviže, kjer jih je nagovoril minister za promet Patrick Vlačič. S slovesnostjo v Rodiku in na Artvižah so v občini Hrpelje-Kozina že deveto leto zapored obudili spomin na nacistični poboj mladih aktivistov in aktivistk OF iz Rodika in okoliških brkinskih vasi julija 1944. (sta)