Demokratične volitve aprila 1990 so bile po Peterletovem mnenju najpomembnejše volitve v slovenski zgodovini. "Danes doživljamo odklon od demokratičnega in državotvornega naboja pred 20 leti," je dejal in dodal, da je slovenska politična slika manj uravnotežena in manj evropska kot takrat.

Stranke slovenske pomladi so po njegovi oceni delale za skupen interes, kasneje so začeli prevladovati interesi ožjih skupin. "Stanje slovenske demokracije me močno skrbi predvsem zaradi pomanjkljivega delovanja pravne države. Skrbi me tudi moč sovražnega govora, strankarsko spotikanje in malo pripravljenosti za širše soglasje o ključnih vprašanjih," je pojasnil Peterle, zdaj sicer evropski poslanec.

Pred 20 leti smo imeli jasneje profilirane stranke z močno krščansko demokracijo in zelenimi, danes nimamo ne enega ne drugega, meni predsednik prve demokratično izvoljene vlade. Politična desnica v evropskem smislu je formalno zelo šibka, potencialno pa je zelo močna. Slovenska levica na oblasti v bistvu podaljšuje preteklost ter se ob pomanjkanju jasnega koncepta razvoja tudi simbolno ozira nazaj, je prepričan. Ob tem je Peterle omenil odlikovanje Ertlu in poimenovanje ceste v Ljubljani po Titu.

Levica po njegovi oceni zaradi kapitalsko pogojene konzervativnosti ni sposobna ponuditi poti iz krize, desnica ta čas ni samo šibka, ampak tudi razdeljena. Vzpon LDS je omogočila politična napaka Demosa s samorazpustom in podporo levega pola Demosa LDS oziroma Drnovšku. Svoje je prispeval tudi medijski monopol, meni Peterle in poudarja, da Slovenija še danes ne premore konservativnega dnevnika.

Podobo strankarskega polja lahko po Peterletovih besedah spremeni volja po alternativi, ki bi pokazala pot naprej. "Odločiti se je treba za kaj več kot zgolj za aktualno vladno politiko zadolževanja, ki bo zelo obremenila bodoče generacije. Za normalizacijo in bolj evropsko politično sliko Slovenije je nujna postavitev močne krščansko-demokratske stranke in povezava političnih sil, ki se navdihujejo v slovenski pomladi," je napovedal.

Nujne potrebe po spremembi volilne zakonodaje Peterle sicer ne vidi. "Prej bi videl potrebo po višji politični kulturi in jasni profilaciji strank glede temeljnih razvojnih vprašanj," je poudaril v pogovoru za STA.

Volitve pred 20 leti so pomenile prelom s komunističnim režimom, ki se je konec 80 let in v začetku 90 zrušil po vsej vzhodni Evropi. 27. decembra 1989 je slovenska skupščina sprejela volilno zakonodajo, ki je omogočila prve povojne večstrankarske volitve. V skladu z ustavo iz leta 1974 so stranke predlagale in volivci po tri tedne trajajoči volilni kampanji izvolili kandidate v tri skupščinske zbore. V vsakega od zborov je bilo izvoljenih 80 poslancev, piše na spletni strani www.slovenskapomlad.si Muzeja novejše zgodovine.

Volitve so potekale po t.i. "kombiniranem" volilnem sistemu. V družbenopolitičnem zboru po proporcionalnem, v zboru občin po dvokrožnem večinskem volilnem sistemu, enako je veljalo za volitve predsednika predsedstva, za zbor združenega dela pa je veljal enokrožni večinski sistem.

Volitve v družbenopolitični zbor, zbor občin in zbor združenega dela Skupščine RS ter volitve za predsednika Predsedstva RS in člane predsedstva so potekale od 8. do 12. aprila 1990. Čez dva tedna 22. aprila 1990 je bil izveden drugi krog volitev za predsednika predsedstva in delegate zbora občin.

Na volitvah je največ glasov oz. delegatskih mest v družbenopolitičnem zboru dobila Demokratična opozicija Slovenije - Demos, 47 poslanskih mest. Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove pa je se je najbolje odrezala kot posamična stranka, ki je prejela največ glasov (17,3 odstotka oz. 14 delegatskih mest).

V republiško skupščino je prišlo devet strank: Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove (ZKS - SDP), ZSMS - Liberalna stranka, Slovenski krščanski demokrati (SKD), Slovenska kmečka zveza (SKZ), Slovenska demokratična zveza (SDZ), Zeleni Slovenije (ZS), Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS), Slovenska obrtniška stranka (SOS), SZDL - Socialistična zveza Slovenije ter predstavnika obeh manjšin.

Največ glasov znotraj koalicije Demos je zbrala stranka Slovenskih krščanskih demokratov (13,3 odstotka oz. 11 delegatskih sedežev). Na podlagi predvolilnega dogovora v Demosu, da bo mandatar iz stranke z največ glasovi, je mandatarstvo prve nekomunistične slovenske vlade po letu 1920, ko je bila ukinjena Deželna vlada za Slovenijo, postal predsednik SKD Lojze Peterle. Njegovo 27-člansko vlado je skupščina potrdila 22. maja 1990. Koalicijo Demos pod vodstvom Jožeta Pučnika (SDSS) so sestavljale SKD, SDZ, SKZ, SDSS, ZS in SOS.

Člani predsedstva so postali Ciril Zlobec, Ivan Oman, Matjaž Kmecl in Dušan Plut, za predsednika predsedstva pa je bil v drugem krogu izvoljen Milan Kučan. 17. maja 1990 je bila prva seja 240 novoizvoljenih delegatov skupščine, ki je za svojega predsednika izbrala Franceta Bučarja (SDZ).

Danes bo državni zbor s slavnostno sejo obeležil 20. obletnico prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji, na kateri bosta govornika predsednik DZ Pavel Gantar in tedanji predsednik Skupščine RS France Bučar, udeležili pa se je bodo tudi predsednik republike Danilo Türk, Peterle in nekateri ministri.

(sta, vr)