Predor Markovec, cestni križi in tajkuni

Komentar Barbare Verdnik

Pri dogajanju okrog oddaje del za predor Markovec morda ni najpomembneje ali je šlo pri ravnanju uprave Darsa za korupcijo ali ne. Temeljito načelno mnenje Kosove komisije končno usmerja pozornost tja, kjer je izvor vseh težav, da slovenska Istra še vedno nima obalne ceste. In je verjetno še dolgo ne bo imela. Oblast, verjetno na različnih ravneh in v različnih obdobjih, noče ali ne zna izpeljati javnih razpisov, namesto interesom prostora in prebivalcev, pa sledi nekim drugim interesom. A čas teče, promet se povečuje in problemi kopičijo. Jih povzročajo gradbeni lobiji ali politični tajkuni, kje je vzrok in kje posledica? Poglejmo.

Obalna cesta in prometna infrastruktura sta za slovensko Istro vitalnega, eksistenčnega, okoljevarstvenega, gospodarskega in še kakšnega pomena. Vrsta strokovnjakov že dolgo ugotavlja, da je za trajnostni razvoj območja ključna ureditev individualnega cestnega prometa, saj je ta eden od poglavitnih virov onesnaženja zraka, je velik porabnik energije, problematičen iz socialnega vidika, saj zaradi številnih prometnih nesreč nastaja visoka družbena škoda, prispeva k socialni neenakosti, degradira dragoceni obmorski prostor in tako naprej. Zato se sicer iščejo rešitve. Projektanti Invest biroja so desetletja risali neznanske količine različic trase obalne in avtoceste ceste do nje, občine so se kregale, usklajevale z državo in dobili smo nekaj novih, gotovo dragocenih odsekov. Hkrati pa nove probleme, nove zamaške oziroma vsaki dan hujše prometne infarkte: cestni odcep v Kopru za Šmarje, vpadnice v mesto in izhod iz njega, Koper – Izola, vse pogostejše strnjene kolone vse do hrvaške meje, cesto v razno… Da ne govorimo o mestnih središčih, nasilnih in strokovno vprašljivih spremembah semaforiziranih križišč v krožna, ki zahtevajo veliko prostora, saj ga drugače večja vozila, na primer gasilska, ne morejo tekoče speljati.

A vrnimo se k Darsu in predoru Markovec, ker nam ta primer lahko pokaže, zakaj je tako, zakaj tudi še vedno nimamo pediatrične klinike in vrste načrtovanih objektov, ki namesto zadovoljevanja interesov prebivalstva postajajo luknje brez dna.

Dars je januarja leta 2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila gradnje predora Markovec in februarja objavil prvi javni razpis, po katerem je bil rok oddaje ponudb konec marca. Dve tuji podjetji sta zahtevali revizijo, razpis je bil dopolnjen in rok podaljšan. Potem sta se pritožili dve domači podjetji in rok je bil spet preložen na november. In tako naprej do enajstega dodatka k prvotnemu javnemu razpisu, vsakokrat objavljenega v uradnem listu Slovenije in Evropske unije.

Septembra lani je končno prišlo do javnega odpiranja treh pravočasno prispelih ponudb. Prva strokovna komisija je ugotovila, da samo skupna ponudba konzorcija dveh slovenskih podjetij (SCT in Primorje)v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije in to decembra sporočila Darsu. Potem pa se je zgodil 12. februar oziroma afera čista lopata in direktorja SCT in Primorja sta bila osumljena davčne utaje, pranja denarja, kartelnega dogovarjanja in podkupovanja. 21. Febraurja je bila imenovana še ena komisija s podobno nalogo, ki je ugotovila enako kot prejšnja, da ponudba iz tujine ni pravilna. Darsu je svoje mnenje posredovala 25. Februarja in ga opozorila, da ni nujna sklenitev pogodbe z edinim formalno pravilnim ponudnikom, mora pa Dars v takem primeru svojo odločitev pisno utemeljiti in o tem obvestiti vlado. Kaj je storila uprava Darsa? Izbrala je italijanskega gradbinca Vidoni, za katerega sta obe komisiji ugotovili, da ni izpolnjeval razpisnih pogojev.

SCT in Primorje sta se pritožila, Kosova komisija je izrazila sum korupcije, Dars jo zanika, državna revizijska komisija je izbiro Darsa razveljavila, Vidoni se je obrnil na ministra za promet Radovana Žerjava in pričakuje od pristojnih inštitucij ponovni izbor. In tako v nedogled.

Prebivalci slovenske Istre pa požirajo prah, emisije, izgubljajo ure na cestah in za povrh vsega, to kot davkoplačevalci tudi plačujejo.

Izpostavljamo

Anketa

Vreme

-2°C

zmerno oblačno
veter: 4 m/s

Ponedeljek
-3°C / 3°C

Torek
-5°C / 4°C

Sreda
-6°C / 4°C

Današnji dogodki

Facebook