"Bi bila Patria zainteresirana za posel v Sloveniji, če bi bil znova na voljo? Da, zagotovo bi bila," je v pogovoru za STA minuli petek v Helsinkih zatrdil Heikki Allonen. Gre namreč za pomembne posle - ne samo zaradi vrednosti podpisanih pogodb, ampak predvsem zaradi vstopa na trg neke države in s tem povezanih dolgoročnih interesov.

"Ko država kupi te vojaške sisteme, kupi izdelek za 30 let. V danem trenutku je na voljo par teh projektov in vsak od njih je seveda za nas pomemben, saj omogoča dostop do trga za naslednjih 30 let. Ne glede na to, kar vemo sedaj, bi bil to še vedno zelo zanimiv projekt."

Slovenija naj bi Patrii za oklepnike plačala približno toliko, kot znašajo njeni polletni čisti prihodki od prodaje, a ker se ta znesek razporedi na več let, za Allonena ni tako pomemben, kot je pomemben "tržni položaj". "Pomembno je dobiti tržni položaj, saj se lahko naslednja priložnost za to pojavi šele čez leta."

V zvezi s pogovori o reprogramiranju pogodbe med slovenskim obrambnim ministrstvom in Patrio je dejal, da strani trenutno "zavzemata položaj za pogajanja". Informacije v zvezi s tem dobiva tudi iz medijev in zadnje, kar je prebral, je bila četrtkova ocena slovenskega predsednika Danila Türka za finske novinarje, da slovenska vlada dela na tem in naj bi svoja stališča za pogajanja s Patrio opredelila "prej v nekaj tednih kot pa mesecih".

Kot je ocenil Allonen, je pristop k tej zadevi v Sloveniji in v Patrii različen. "Zdi se, da se Slovenija osredotoča na število oklepnikov. Zame je pomembneje, ali ima smisel s poslovnega vidika. Stranka se odloči, kaj je pomembno v smislu števila oklepnikov in njihove konfiguracije, mi pa se odločimo, ali je to za nas smiselno s finančnega vidika."

Na vprašanje, ali bi bila Patria torej pripravljena tudi na zmanjšanje vrednosti pogodbe, je odgovoril: "Tehnično gledano sedaj imamo pogodbo in to je za nas izhodiščna točka. Ali obstaja razumna kombinacija želja obeh strani, je druga stvar, a upam, da je možnost za to."

"Vemo, da je v pogodbi protikorupcijska klavzula in o korupciji ni nobenega dokaza, zato je v trenutni situaciji treba zgolj sprejeti z našega vidika razumno poslovno odločitev," je bil glede možnosti razveljavitve celotne pogodbe na osnovi omenjene klavzule še odločen Allonen.

Kot je pojasnil, proizvodnja Patriinih oklepnikov v Gorenje Indop medtem ostaja ustavljena, saj "ne želi vezati preveč kapitala v lastništvo velikega števila oklepnikov, preden so ti dobavljeni kupcu". "Nekaj oklepnikov je v procesu zagotavljanja kakovosti in bodo postopoma izdobavljeni. Vemo približno, koliko je v proračunu, in vemo, da se bo projekt nadaljeval. Toda na osnovi tega, kar vemo, moramo optimizirati svoje stroške."

Prvi mož Patrie še vedno vztraja pri trditvi, da niso v zvezi s poslom v Sloveniji nikogar podkupovali. Tudi glede možnosti, da bi bile podkupnine izplačane posredno, preko predstavnikov Patrie v Sloveniji, ne ve nič. Na vprašanje, ali bi do tega vendarle lahko prišlo, je odgovoril, da bi teoretično bilo mogoče, a da ni videl "prav nobenega dokaza za to".

O v medijih večkrat omenjanem dokumentu, ki naj bi ga sestavil takratni generalni zastopnik Patrie za Slovenijo Reijo Niittynen in v katerem naj bi bila imena nekaterih vplivnih Slovencev, ki bi Patrii lahko zagotovili posel v Sloveniji, Allonen podobno ne ve ničesar. "Nisem videl nobenega dokumenta takšne narave." Če obstaja, je del policijske preiskave, je še dejal in spomnil, da je on sam na Patrio prišel šele avgusta 2008.

Kot je pojasnil, je pri tovrstnih poslih "sestavljanje seznama imen praktično običajen postopek", saj želiš vedeti, kdo v neki državi sprejema odločitve in kako odločanje poteka. "Druga stvar je, ali je uporabljen v napačne namene."

Večine uslužbencev, ki so bili v policijski preiskavi v zvezi s posli v Sloveniji zaslišani in priprti, pri Patrii danes ni več. Na vprašanje, zakaj ne, če naj ne bi storili ničesar narobe, je Allonen pojasnil, da v skladu s pravili tisti, ki so predmet policijske preiskave, ne morejo delati na odločilnih položajih, na katerih se sklepajo posli, še posebej če so to zaupni posli, kot pri Patrii. Pri podjetju lahko ostanejo, a le če se jim lahko zagotovi primerno drugo delo.

Na nadaljnje vprašanje, ali so bili torej le premeščeni na nižje položaje ali so bili odpuščeni, je odgovoril, da so večinoma "zapustili podjetje", a da so bila odpuščanja v veliki meri povezana tudi z izpadom poslov zaradi gospodarske krize, nekateri pa so se tudi upokojili ali našli drugo zaposlitev.

Glede svetovalne pogodbe z avstrijskim podjetnikom Hansom Wolfgangom Riedlom je Allonen potrdil, da je prekinjena. Na vprašanje zakaj, je odvrnil, da "je tudi v Riedlovi pogodbi klavzula o korupciji in glede na to, da ga državni preiskovalni urad sumi korupcije, zakaj bi se oni držali pogodbe, če se je on ni". A kot je dodal, bodo - če se bo izkazalo, da je Riedl nedolžen - spoštovali svoje obveznosti.

Zakaj je Patria v bitki za posel v Sloveniji potrebovala kar tri predstavnike, ki jim je po poročanju medijev izplačala večmilijonske provizije, Allonen ne ve, saj ga takrat, ko so se te odločitve sprejemale, v podjetju ni bilo. Kot je poudaril, se odločitve o posrednikih sprejemajo od posla do posla, glede na konkretne okoliščine.

Tudi očitke o industrijski špionaži Patrie v Sloveniji je zavrnil in dejal, da je ta "neetična in ni Patriin način". Seveda so vedno zelo zainteresirani za to, kaj počnejo njihovi tekmeci, a že s tem, ko poznajo njihove izdelke, lahko približno ocenijo, kje stojijo in na osnovi tega optimizirajo svojo ponudbo - tako s tehničnega in finančnega vidika, pa tudi kar se tiče prenosa tehnologije, protidobav in podobnega.

Na vprašanje, zakaj so večji orožarski posli praviloma povezani z očitki o sumljivih poslovnih praksah, je Allonen izpostavil, da so to veliki in dolgoročni posli, ki "vzbujajo velike ambicije" in "močna čustva". Poleg tega gre za v določeni meri politične odločitve in "dialog med državami"; podjetju mora namreč njegova država izdati dovoljenje za izvoz orožja v določeno državo, na drugi strani pa je stranka skoraj vedno obrambno ministrstvo.

Primarni cilj združenj evropske obrambne industrije v minulih letih je bila prav "promocija etičnega kodeksa". Patria je v teh prizadevanjih sodelovala, hkrati pa je tudi sama sprejela več ukrepov v tej smeri. Med drugim so svoje zaposlene poučili, na kakšen način morajo izbirati poslovne partnerje, npr. svetovalce ali dobavitelje storitev, ter uvedli poseben postopek, ki mu morajo pri tem slediti.

Gospodarska kriza Patrie v prvi polovici 2009 še ni prehudo prizadela - deloma zato, ker so se nacionalni obrambni proračuni za lansko leto sprejemali sredi leta 2008, deloma pa zato, ker Finska kot domači trg, na katerem Patria opravi večino svojih poslov, ni zmanjšala obrambnega proračuna. V drugi polovici 2009 in v letošnjem letu so v drugih državah zaznali določeno krčenje denarja za obrambo ter manj novih nakupov orožja in zamude pri že sklenjenih.

A ker "je precej očitno, da se bo obseg vojaških izdatkov dolgoročno zmanjševal", se v Patrii že pripravljajo na drugačne čase. Allonen vidi nove priložnosti predvsem v tem, da bodo vojske za opravljanje določenih storitev, kot so vzdrževanje ali programi urjenja, v prihodnje vse bolj sklepale pogodbe z zunanjimi viri, kot je Patria. Poleg tega bodo na račun zmanjšanja proizvodnje več zaslužili z vzdrževanjem obrambnih sistemov, saj postajajo ti tehnološko vse bolj kompleksni.

(sta)