Prihodnost neke znanosti: posvet o politiki sodobnega znanstvenega raziskovanja

Na konferenci se bodo obravnavala aktualna vprašanja v zvezi s trenutnim stanjem v sferi znanstvenega raziskovanja, kot so, kako se kažejo učinki neoliberalne znanstveno raziskovalne politike v humanističnih in družboslovnih znanostih

Na celodnevni znanstveni konferenci, ki bo jutri potekala v prostorih koprske Fakulteti za humanistične študije Univerhe na Primorskem (UP FHŠ), bo vrsta priznanih akademikov, znanstvenikov in raziskovalcev, poskusila najti odgovore na temeljne težave, ki jih v znanstveno polje prinašajo številne reforme visokega šolstva in samega področja znanstvenega raziskovanja.

Zamisel o konferenci z naslovom "Prihodnost neke znanosti: posvet o politiki sodobnega znanstvenega raziskovanja", gre pripisati organizatorjema dr. Katji Kolšek iz Oddelka za kulturne študije UP FHŠ in Tomažu Gregorcu iz Oddeleka za antropologijo UP FHŠ. 

Kot nam je v intervjuju dejal Gregorc, je naslov konference aluzija na Freudov tekst "Prihodnost neke iluzije", sam namen pa je ugotoviti, kakšna bo lahko prihodnost znanosti ob prisotnih indicih, da obstaja vrsta strategij, ki skušajo omogočiti novo obliko znanosti oz. znanstvenega raziskovanja, "kar bi se lahko bolj radikalno interpretiralo, kot da bi poskušali izničiti znanost," ugotavlja Gregorc. Ob tem izpostavlja, da bo vrsta strokovnjakov na konferenci skozi strokovno razpravo tudi dejansko ugotavljala težo takih indicev, zlasti pa bodo podali oceno trenutnega stanja, upoštevajoč obstoječe institucionalne okvire ter paradigmatske in diskurzivne spremembe in fenomene.

"Živimo  v sedanjosti, ko vlada t.i. neoliberalna ekonomija, ki ne temelji več na neki materialni produkciji, temveč  vedno bolj na produkciji znanja. Na podlagi tega postaja znanje nek profitni kapital, ki je vedno bolj zaželen in v cirkulaciji," nam je glede modernega pojmovanja znanja uvodoma razložila dr. Katja Kolšek. Pojasnila nam je, da je znanje vse bolj cenjeno, ustanavljajo se fakultete, univerze, akreditirajo se novi študijski programi, ob tem pa je opaziti, da raven samega znanja in znanosti ter vlaganje sredstev v znanost kot tako, drastično upadajo. "Najbolj se to kaže na področju družboslovnih  in humanističnih znanosti, ki že v štartu ne vsebujejo nekih kriterijev uporabnosti, koristnosti ali profitabilnosti," razlaga Kolškova. Ob tem poudarja, da je namen jutrijšnje konference ugotoviti, na kakšen način lahko humanistična oz. družboslovna znanost, v današnjih koordinatah ekonomije in sveta sploh preživi. Kolškova kritično gleda do trenutnega paradoksa znanosti, ko trenutna neoliberalna sfera podpira proliferacijo znanja, razširjenost znanosti in masifikacijo študija, ob tem pa resnično znanje, "ki te nauči misliti", vse težje dostopno.

"Gre pravzaprav za premišljeno demontažo  tega, da bi lahko znanost sploh proizvajala subjekte, ki bi znali misliti - v splošnem smislu - in se dejansko privilegira praktični vidik - v vulgarnem smislu - uporabnosti," pove Gregorc. 

Jutrijšnji posvet bo tudi priložnost za resno razpravo o "materialnih" kriterijih za znanstveno raziskovalno delo, napovedujeta sogovornika. Prijava znanstvenih projektov je nujna komponenta dela na univerzah in raziskovalnih institucijah, kot pa razlaga Kokškova, so trenutno veljavna pravila kvantifikacije znanstvenega dela pretirano prirejena na anglosaški model meril, ki se bistveno razlikujejo od tradicionalnega kontinentalnega koncepta znanosti evropskih univerz, ki so navajene na večjo raziskovalno svobodo in drugačen način dela. "Dogaja se ravno v humanistiki in družboslovju, da tej indeksi delajo veliko škodo samemu znanstvenemu delu na področju humanistike, saj spodbujajo mnoštvo objavljanj, ki imajo vse manjšo znanstveno vrednost, saj raziskovalno delo v humanistiki zahteva več časa kot katerakoli druga primerljiva znanost, s tovrstno "prisilo" objavljanja se pa dosegajo nasprotni rezultati," še meni Kokškova.

Gregorc je pri tem dodal, da v znanstvenih krogih postaja vse bolj pomembno, kje avtorji objavljajo, ne pa kaj objavljajo. To po njegovem mnenju lahko pripelje znanstvenika do tega, da vsebino raziskovalnega področja prilagodi sami publikaciji in ne čistemu področju raziskovanja.

Na jutrijšnji konferenci bodo sodelovali naslednji udeleženci (v povezavah si lahko preberete povzetke referatov posameznih gostov):

dr. Alenka Janko Spreizer: Odraz neoliberalizma v romologiji: Pregled izbranih primerov
dr. Gašper Kralj: Prekernost v družbi znanja
dr. Taja Kramberger: Sapere Au!
dr. Zdenko Kodelja: Od svobode k prisili objavljanja
dr. Andrej Kurnik: Javno, zasebno in skupno v tovarni znanja
mag. Uršula Lipovec Čebron: Dileme antropološkega raziskovanja med priseljenci
dr. Gregor Moder: Humanistika in vednost
Tihana Pupovac: Znanost kao ideološka praksa
dr. Drago Braco Rotar: Ali ima znanost prihodnost v kramarski družbi?
dr. Rado Riha: O znanosti, ki misli
dr. Irena Rožman: Raziskovanje v času zakona varovanja osebnih podatkov
dr. Irena Šumi: Znanost v Butalah
dr. Polona Tratnik: Transznanost – znanost v času negotovosti – mreženje, hibridizacija in hermetičnost polja
dr. Tadej Troha: Objektivni zavezniki 

Pogovor s Katjo Kolšek in Tomažem Gregorcem si lahko ogledate v zgornjem video prispevku, sama konferenca se bo odvijala jutri, 9. marca 2010, med 9. in 16. uro, v prostorih koprske Fakultete za humanistične študije. Posvet je namenjen zainteresirani javnosti, še zlasti znanstvenim raziskovalcem in zaposlenim v akademskih inštitucijah, študentom in na splošno vsem prekernim delavcem, ki bodo lahko v zaključnem delu posveta podali tudi svoje poglede na obravnavano tematiko. 

Izpostavljamo

Anketa

Vreme

1°C

pretežno oblačno
veter: 2 m/s

Petek
-4°C / -2°C

Sobota
-6°C / -4°C

Nedelja
-5°C / -1°C

Današnji dogodki

Facebook