DZ namreč nadaljuje razpravo o noveli zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji, ki naj bi celovito uredila problematiko izbrisanih.

Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je najprej opozoril na nezakonitost izbrisa, ki ga je nesporno ugotovilo tudi ustavno sodišče. Kot pravi, je bilo tudi s strani predstavnikov tedanje oblasti na zadnji seji matičnega odbora potrjeno, da izbrisani niso imeli nikakršnih dokumentov za bivanje v Sloveniji ter so morali začeti trnovo in dolgotrajno pot pridobivanja statusa tujca na novo.

Ta dejstva danes niso več sporna, pravi Potrč, zato v poslanski skupini SD pričakujejo, da bodo poslanci to ob glasovanju upoštevali in bo zakon vendarle sprejet. Ob tem je zavrnil očitke, da se bodo na podlagi zakona delile odškodnine, saj jih predlog ne predvideva, neresnične pa so po njegovem tudi trditve, da bodo pravice po zakonu dobil ljudje, ki so organizirano in dokazano delovalo proti interesom naše države.

Vito Rožej (Zares) je spomnil na posledice nezakonitega izbrisa, med katerimi so bile izguba službe, zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva in dostopa do izobraževalnega sistema. Mnogi izmed njih so bili tudi izgnani, za seboj pa so morali pustiti družinske člane, ki so bili slovenski državljani, je spomnil.

Poslanec Zaresa izbris označuje kot diskriminatoren in nezakonit ukrep, predvsem pa za hudo kršitev človekovih pravic, "večjo kot katerakoli druga kršitev človekovih pravic, ki jih je ta naša država v svojem kratkem obstoju naredila". V poslanski skupini so zato odločeni, da se krivice tem ljudem popravijo v najkrajšem času in bodo zato predlog zakona podprli.

Po mnenju Antona Anderliča je tedanja Demosova vlada napravila napako, ki je prizadela mnoge ljudi, doslej pa politične volje za popravo krivic ni bilo. "Gre za demokratične, civilizacijske pridobitve, ko mora vsaka država, ko spozna napako, to tudi popraviti ter ravnati odgovorno," meni poslanec LDS.

V pravno državi mora namreč veljati, da je krivice treba popraviti na tak ali drugačen način. "Ali je mogoče, da še danes tisti, ki so bili naši sodelavci, sosednje, znanci, po enem celem polnoletnem obdobju za nimajo urejenih pravic," se je vprašal poslanec in pojasnil, da poslanci LDS nimajo nobenega dvoma glede podpore zakonu.

Predlog bodo podprli tudi v DeSUS, saj je po besedah Antona Urha skrajni čas, da država popravi storjene krivice in po 18 letih uredi status izbrisanih. Poudaril je tudi, da zakon izrecno določa, da statusa ne more dobiti oseba, proti kateri teče postopek ali je bila obsojena genocida, zločinov proti človeštvu ali vojnih grozodejstev.

Glede domnevnega izplačevanja odškodnin pa je spomnil, da je doslej vloženih 52 zahtevkov, a nobena odškodnina ni bila pravnomočno dosojena.

Predlogu pa nasprotujejo poslanci SDS. Kot je dejal Branko Grims, se takšen zakon sploh ne bi smel pojaviti pred državnim zborom, saj po njegovem mnenju temelji na laži. V njem namreč piše, da ne bo imel posledic za državni proračun, kar pa po njegovem mnenju ne drži. Na osnovi tega zakona bodo nastali stroški za izvedbo postopkov za vse morebitne pritožbe in tožbe na sodiščih, na koncu za izplačilo odškodnin, je prepričan Grims.

V SDS so sicer k predlogu vložili nekaj dopolnil, med njimi pa bi iz zakona izključili možnost, da bi pravice uveljavljali tisti, "ki so Slovenijo napadli z orožjem" oziroma špekulanti. Sprejetje tega dopolnila je po Grimsovih besedah "simbolno in zelo pomembno dejanje".

Predlog je nesprejemljiv tudi za poslance SLS. Po besedah Janeza Ribiča, bi morali status izbrisanim urejati "s predpisom enakega ranga, kot smo to urejali ob osamosvojitvi, torej najmanj z ustavnim zakonom, če ne celo s spremembo ustave". To bi bilo po njegovem mnenju najbolj pravično, edino možno in ustavno dopustno.

Kot pravi Ribič, je nedopustno, da bi dovoljenje za bivanje v Sloveniji dobili nekdanji agresorji. Opozarja pa tudi, da podatki o številu izbrisanih ne morejo biti pravilni, "kar vse kaže na interese nekaterih in na poizkus izigravanja parlamenta". V SLS tudi nasprotujejo izdajanju retroaktivnih odločb, saj to po Ribičevih besedah ni v skladu z zakonodajo.

"Izbrisa ni bilo in tako tudi izbrisanih ne more biti," pa je prepričan Zmago Jelinčič. Po njegovem mnenju se je koalicija odločila, "da bo zamrznila svoj odnos do domovine" in bo izbrisanim, ki jih je po Jelinčičevih besedah iz dneva v dan več, "v želji po čim večji politični podpori dala vse, kar bodo hoteli". "Dala jim bo denar, dala jim bo pozicije, dala jim bo službe in še opravičila se jim bo v imenu naše skupne domovine," je še dejal Jelinčič.

(sta)