"Boris Pahor, rojen leta 1913, je na lastni koži izkusil najbolj mračne evropske totalitarizme. V zapore in koncentracijska taborišča so ga tlačili tako italijanski fašisti kot nemški Gestapo, preživel je morijo zloglasnega Dachaua. Jugoslavija pa je po 2. svetovni vojni nanj namerno pozabila," je v obrazložitvi zapisal vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič Plemeniti.

Večkrat priznani in nagrajeni literarni mojster je nedvomno največji apologet slovenstva v svetu, je zapisal Jelinčič ter spomnil, da so v državnem zboru pred leti sprejeli pobudo za nominacijo tržaškega pisatelja za Nobelovo nagrado za literaturo.

"Pahor je veliko pisal tudi o usodi Slovencev, ki so se zaradi znanih okoliščin znašli zunaj meja matične države. Njegova literarna dela pa se tudi občutljivo dotikajo trpljenja Slovencev v fašističnih in nacističnih taboriščih, zato so ti prevodi v nemški jezik še toliko bolj pomembni," pojasnjuje Jelinčič.

Danes so Pahorjeva dela, prevedena v številne jezike, med najbolj prepoznavnimi slovenskimi knjigami v svetu. Prejel je številna priznanja in izraze spoštovanja iz predsedniških palač najpomembnejših evropskih držav. Francozi ga postavljajo na posebno mesto med evropskimi pisatelji.

V zahvalo za bogatenje njihovega jezika mu je Francija leta 2007 podelila naziv vitez legije časti. Zataknilo pa se je, tako Jelinčič, pri imenovanju pisatelja kot častnega meščana mesta Trsta, "saj je tamkajšnjo mestno oblast zmotilo vztrajanje Pahorja, da je bil borec proti fašizmu".

(sta)