Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je za STA izrazil zadovoljstvo, da se je z odlokom Berlusconija končno rešil problem financiranja manjšine za letos. Poudaril pa je, da je potrebna neka sistemska rešitev, da se ne bi vsako leto ukvarjali s tem vprašanjem, ki postaja "že majčkeno neprijetna in celo ponižujoča za Slovenijo". Boji se namreč, da bi lahko bilo prihodnje leto še huje.

Sicer pa so tako minister kot predstavniki manjšin največ zaslug za odločitev Rima pripisali predsedniku vlade Borutu Pahorju in njegovemu kabinetu, ki je bil v stalnem stiku s kabinetom Berlusconija; zasluge pa gredo tudi obema krovnima organizacijama Slovencev v Italiji in slovenskim politikom v Italiji.

Premier Pahor je sicer po seji vlade zanikal, da bi bila odločitev Berlusconija posledica "trgovine", ki bi na drugi strani pomenila "kakšne bolj razumljive poglede" Slovenije glede gradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Poudaril je, da je šlo za jasen dogovor med njim in italijanskim kolegom pred dnevi v Bruslju. Zavezal se je le, "da bo v kratkem sprejel predstavnike italijanske manjšine v Sloveniji in pogledal, kako lahko pripomoremo k izboljšanju njihovega položaja."

Predsednik ene od krovnih organizacij, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič je ob pozdravu odloku izpostavil, da sedaj pričakuje "trajne in sistemske rešitve za naše ustanove, ki v določenem trenutku ne vedo, če bodo živele ali preživele". Te stalne napetosti po njegovih besedah utrujajo in puščajo za seboj posledice. Upa pa, da bo sedaj prišlo do boljše komunikacije med manjšino in Rimom in da bo vlada sprejela predlog SKGZ za oblikovanje stalnega omizja za slovensko manjšino.

Predsednik druge krovne organizacije, Sveta slovenskih organizacij (SSO) Drago Štoka, pa je izrazil upanje, da bosta krovni organizacij sedaj lahko več energij posvetili razvoju manjšine, saj "če se boriš za obstoj kulturnih ustanov, skoraj nimaš časa za razmislek o prihodnosti, na katero lahko sedaj gledamo z večjim optimizmom". Zadovoljstvo je izrazila tudi slovenska senatorka v rimskem parlamentu Tamara Blažina.

Poslanec SDS in predsednik parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek je ob izrazu zadovoljstva poslanske skupine SDS tudi opozoril, da se je že drugič zapored zgodilo, da je Berlusconi denar zagotovil šele po velikem nezadovoljstvu in tudi protestih slovenske manjšine in slovenske države. S tem po njihovem Rim ponižuje slovensko državo in diplomacijo, slovenski manjšini "pa skozi te finančne akrobacije daje vedeti, kako je njena usoda odvisna od volje vsakokratne aktualne politike v Rimu".

V poslanski skupini SDS zato od premiera Pahorja in zunanjega ministra Samuela Žbogarja pričakujejo, da bosta v pogovorih z vlado v Rimu dosegla sistemsko in stalno rešitev financiranja slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini (FJK).

Evropska poslanka Romana Jordan Cizelj (EPP/SDS) pa je opozorila, da je Berlusconi z odlokom zgolj vzpostavil prvotno stanje in da je tovrstne pritiske in neenakopravno obravnavanje potrebno preprečiti in urediti na ravni manjšin celotne Evropske unije, za kar si tudi prizadeva.

Da je Berlusconi podpisal odlok, je v sredo zvečer prvi sporočil kabinet premiera Pahorja, kmalu zatem pa je to potrdil tudi deželni odbornik FJK za šolstvo in kulturo Roberto Molinaro. Italijanska vlada bo namreč milijon evrov namenila FJK, ki ga bo potem izročila manjšini.

Italijanska vlada je vsoto za kulturne organizacije slovenske manjšine, ki jo manjšina prejema na podlagi zaščitnega zakona, oklestila v svojem proračunu za leto 2010 ter za triletje 2010-2012, ki ga je proti koncu lanskega leta sprejel tudi italijanski parlament. Medtem ko so Slovenci v Italiji v letu 2009 prejeli 5,2 milijona evrov, je novi proračun to vsoto skrčil na 4,06 milijona evrov za leto 2010, za leti 2011 in 2012 pa na 3,1 milijona evrov. Z Berlusconijevim odlokom, ki "vrača" milijon evrov, pa se bo vsota za manjšino vrnila na raven okoli petih milijonov evrov.

(sta, vr)