Vzrok nesreče, do katere je prišlo danes ob 8.50 zjutraj, je bila po mnenju Borovničarja neprilagojena hitrost. Ladja je namreč kljub zmanjšani vidljivosti, ki zaradi goste megle ni presegla 100 metrov, vozila s hitrostjo petih vozlov.

Že zato, ker se je ladja približevala sidrišču, bi morala biti njena hitrost znatno nižja, zaradi slabe vidljivosti pa ne bi smela preseči enega vozla, opozarjajo na upravi za pomorstvo. Opozoril, da se bliža plitkemu morju, poveljnik ni upošteval, in je hitrost zmanjšal, ko je bilo že prepozno.

Ladja se je obali Debelega rtiča približala skoraj pod pravim kotom in se s premcem zarila približno pet metrov globoko v muljnato dno. Po ugotovitvah potapljačev, ki so si ladjo ogledali z morja, je v mulj zakopane približno 15 do 25 metrov sicer 227 metrov dolge ladje.

Ladja, ki ima na krovu več kot 66.500 ton premoga, sicer ni utrpela večjih poškodb. Med sondiranjem balastnih tankov so ugotovili, da dvojno dno ne pušča, do izpustov goriva pa ni prišlo. V dvojnem dnu niso našli prisotnosti goriva, zaoljenih vod ali polutanantov, kar zmanjšuje možnost, da bi med reševanjem lahko prišlo do onesnaženja.

Zaradi večje varnosti in lažjega reševanja pa na ladji pravkar prečrpavajo gorivo iz sprednjega dela na krmo. Med nesrečo se ni poškodoval nihče od 22 članov kitajske posadke. Direktor pomorske inšpekcije Ivo Maraspin, ki je ladjo pregledal, je sicer odredil zaustavitev ladje in ji začasno odvzel dve spričevali.

Vodno gospodarsko podjetje Drava iz Ptuja, ki ima koncesijo za čiščenje priobalnih voda, je v bližino nasedle ladje že pripeljalo pregrade in pivnike za preprečitev izteka tekočin, ki bi lahko onesnažile morje.

Če reševalna akcija, v kateri bo sodelovalo pet vlačilcev, danes zvečer ne bo obrodila uspehov, jo bodo ponovili v petek zjutraj, ko naj bi bila plima še višja. V petek naj bi zapihal tudi blag jugo, ki naj bi olajšal reševanje. Dokler je ne izvlečejo na varno, bodo ob ladji dežurali člani Uprave za pomorstvo, Agencije RS za okolje, civilne zaščite in policije.

Kot je pojasnil Borovničar, ni izključeno, da med reševanjem barke ne bi moglo priti do poškodb oziroma raztrganja ladijskega dna, čeprav je glede na to, da je na tem delu morskega dna mulj, kaj takega malo verjetno. Bolj verjetno je, da bi razpoke ali druge poškodbe na barki nastale zaradi sil ob vleki. Zaradi velikih strižnih sil med vleko bi reševanje lahko bilo nevarno tudi za udeležene v reševalni akciji.

Iz Uprave RS za zaščito in reševanje pa so sporočili, da so takoj po nesreči vzpostavili v stanje pripravljenosti ustrezne regijske enote, med drugimi enoto za podporo pri ekoloških in drugih nesrečah na morju in potapljače. Če bo potrebno, bodo v stanje pripravljenosti vzpostavili tudi državne enote iz sistema zaščite in reševanja.

Ladjo bodo izpred Debelega rtiča odpeljali v koprsko pristanišče. Luko bo lahko zapustila šele, ko bo jasno, da je varna za nadaljnjo plovbo, in ko bodo poravnani stroški reševanja. V slovenskem morju je leta 1983 že nasedla ladja, in sicer je šlo za dansko ladjo, ki je nasedla na Belih skalah pred Izolo. Nesreča je minila brez posledic za okolje.

S plovilom Službe za varovanje obalnega morja smo pripluli v neposredno bližino ladje. Ogledate si jo lahko v video prispevku. 

Ladjo rešili ob 19.15 uri (dodano ob 19:55)

Pravkar so nam na koprski upravi za pomorstvo povedali, da je nasedlo ladjo pet vlačilcev ob približno 19.15 uri izvleklo brez večjih težav. Ladja po prvih podatkih ni poškodovana in že pluje na lastni pogon proti sidrišču, kjer bo po vsej verjetnosti počakala do jutri zjutraj, ko bo začela s postopki razkladanja tovora. Trenutno so namreč vremenski pogoji še slabi, predvsem je gladina morja zelo nizka, ladjo pa vseskozi monitorirajo in zaenkrat ni zaznati težav.

(STA, DM, VR)