Pirjevčeve Foibe razburjajo italijansko politiko

Vrsta desnosredinskih svetnikov v sosednji deželi Furlaniji Julijski krajini, se je proti knjigi odzvala tako, da je na deželno vlado naslovila peticijo, ki jo zavezuje, naj poseže pri vladi in parlamentu v Rimu in čim prej oblikuje parlamentarno kom

Lansko jesen je prof. dr. Jože Pirjevec s sodelavci objavil monografijo „Foibe, Una storia d'Italia" pri eni večjih italijanskih založb, Einaudi iz Torina - ta pa je takoj ob izidu doživela veliko medijsko pozornost.

Kot je povedala dekanja Fakultete za humanistične študije Vesna Mikolič, je velika večina italijanskih medijev knjigo sprejela negativno, višek kritik pa je avtor doživel začetek februarja 2010, ko se je vrsta desnosredinskih svetnikov v sosednji deželi Furlaniji Julijski krajini proti knjigi odzvala tako, da je na deželno vlado naslovila peticijo, ki jo zavezuje, naj poseže pri vladi in parlamentu v Rimu in čim prej oblikuje parlamentarno komisijo, ki bi tragiko fojb dokončno osvetlil. Na tovrstna stališča se je danes odzval tudi sam Pirjevec, ki je v prostorih FHŠ razložil, da knjiga ne zanika dejstva, da je prišlo po kapitulaciji Italije in zlomu nemške vojske v Julijski krajini do nasilja nad prebivalci italijanske pa tudi drugih narodnosti, in to s strani istrskih partizanov in prebivalstva, pozneje pa pripadnikov jugoslovanske vojske, a vendar hkrati dogodke in motivacije postavlja v dinamiko zgodovinskega konteksta, v katerem so se odvijali. Knjiga je zato pomembna analiza naše bližnje preteklosti in nezanemarljiv prispevek k premoščanju travm, ki so posledica druge svetovne vojne.

»Prepričan sem, da je treba problematiko fojb prikazati čim bolj objektivno. S sodelavci sem na podlagi raziskovanja vrste neobjavljenih in objavljenih virov ter dokumentov, med drugim iz Londona, Washingtona, Rima in seveda slovenskih arhivov, želel čim bolj razjasniti vprašanja o fojbah in s tem pokazati, kaj se je v resnici dogajalo v Istri, po kapitulaciji Italije, in širše v Julijski krajini, ob koncu vojne. Pravilno razumeti problem fojb pa pomeni upoštevati tudi medsebojne etnične odnose med tu živečimi narodi v širšem časovnem loku,« je še navedel.

Nadalje je izrazil mnenje, da je bilo žrtev prvih istrskih fojb leta 1943 približno 400, razloge zanje pa bi morali iskati predvsem v maščevanju domačega prebivalstva nad dotedanjimi gospodarji, ki so bili večinoma italijansko govoreče prebivalstvo. Kot je še povedal, dosedanje raziskave pričajo, da je bilo žrtev nasilja po 1. maju 1945 okoli 2300 - pretežno zaradi želje jugoslovanskih oblasti, da bi utrdile svojo oblast in maščevanja nad nekaterimi pripravniki posebnih kolaboracionističnih formacij, ki so bili obtoženi medvojnega nasilja. Pirjevec je namreč prepričan, da v nobenem primeru ne moremo govoriti o poskusu etničnega čiščenja, pa čeprav v knjigi ne zanika nasilnih metod jugoslovanskih oblasti.

Za zaključek je Pirjevec poudaril, da je kritike na svojo knjigo s strani italijanske desnice sicer pričakoval, preseneča pa ga dejstvo, da se levica sploh še ni odzvala nanjo. Izpostavlja namreč, da njegove teze niso pravzaprav niti tako različne v primerjavi z tezami zgodovinarjev, ki so v preteklosti že raziskovali vprašanja fojb, a tudi z njihove strani še ni bilo pravega odziva.

Knjiga "Foibe, Una storia d'Italia" je požela velik uspeh med italijanskimi bralci, v kratkem pa bo prevedena tudi v slovenski in angleški jezik. 

Zanimivo predstavitev Pirjevčevega dela si lahko ogledate tudi v zgornjem posnetku.

Izpostavljamo

Anketa

Vreme

2°C

pretežno oblačno
veter: 3 m/s

Petek
-4°C / -2°C

Sobota
-6°C / -4°C

Nedelja
-5°C / -1°C

Današnji dogodki

Facebook