Kot so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve, je slovenska stran na zasedanju v Ženevi izpostavila svoja stališča in določena konkretna vprašanja glede položaja slovenske manjšine v deželi Furlaniji-Julijski krajini (FJK).

Na prvem mestu je bilo vprašanje v zvezi s finančno podporo za izobraževalno, kulturno in športno delovanje slovenskih manjšinskih organizacij, ki se že 18 let ne usklajuje niti z letno stopnjo inflacije. Poleg tega je FJK, ki je avtonomni status pridobila prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine, ukinila finančne prispevke za manjšinske organizacije.

Takšno ravnanje italijanske strani ogroža učinkovito delovanje organizacij slovenske manjšine v Italiji, ki je zaščitena po mednarodnem pravu, Londonskem memorandumu iz leta 1954 in Osimskih sporazumih iz leta 1975 kot tudi po italijanski zakonodaji.

Slovenska stran je v zvezi s tem poudarila potrebo po polni uveljavitvi dveh zakonov, ki se nanašata na položaj slovenske manjšine v Italiji - zaščitnega zakona iz leta 2001 ter zakona o varstvu zgodovinskih jezikovnih manjšin iz leta 1999. Opozorila je tudi na položaj nekaterih konkretnih manjšinskih ustanov, ki jim ni zagotovljena ustrezna vloga v družbi, ter na neustrezno financiranje, med drugim otroških vrtcev, šol in gledališč.

Slovenija je prav tako opozorila na pomanjkljivo urejeno vidno dvojezičnost, še posebej na postopke spreminjanja slovenskih krajevnih oznak v Reziji. Prav tako je izpostavila potrebo po zagotavljanju možnosti spremljanja slovenskih televizijskih programov na celotnem ozemlju FJK v skladu z italijansko zakonodajo.

Slovenska stran je v svojem nastopu sicer tudi izpostavila obstoj dobrih in partnerskih odnosov z Italijo, v katerih imata obe manjšini - Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji - aktivno in povezovalno vlogo, so se sporočili z MZZ.

(STA)