Na Tržaškem so včeraj z osrednjo slovesnostjo v spominskem centru ob opuščenem rudniškem jašku v Bazovici pri Trstu obeležili
dan spomina na fojbe in eksodus - povojne poboje in izgon italijanskih optantov z narodnostno mešanih območij v Istri, na Reki in v Dalmaciji.
Dan spomina na fojbe in eksodus je leta 2004 s sprejetjem posebnega zakona uvedel italijanski parlament. Z obeležitvijo tega dneva naj bi se italijanska država oddolžila žrtvam pobojev, ki jih je po drugi svetovni vojni zakrivila jugoslovanska stran, ter spomnila izgona italijanskega prebivalstva iz krajev v Istri in Dalmaciji, ki so z mirovno pogodbo iz leta 1947 prešli pod tedanjo Jugoslavijo, danes pa so del Slovenije oziroma Hrvaške. Za datum so izbrali 10. februar - to je dan, ko so zavezniške sile podpisale mirovno pogodbo z Italijo.
Današnja svečanost pri t. i. bazoviškem šohtu - rudniškem jašku v bližini Trsta, ki je bil eno od prizorišč povojnih pobojev - je predstavljala vrhunec niza pobud, ki so jih priredili tržaška občina in pokrajina ter odbor za počastitev žrtev fojb. Slovesnost je sicer zaznamovalo slabo vreme s sneženjem, zaradi katerega so morali odpovedati vse predvidene nagovore predstavnikov italijanskih oblasti, le tržaški župan Roberto Dipiazza je opozoril na potrebo po ohranjanju spomina, tudi s spominskimi slovesnostmi, kot je današnja, da se grozote iz preteklosti ne bi ponovile.
V govoru, ki ga župan sicer ni prebral, so ga pa razdelili novinarjem, je Dipiazza med drugim izpostavil pomen dneva spomina na fojbe in eksodus pri krepitvi kolektivnega spomina ter zgodovinske resnice. A ne zato, da bi sovražili ali iskali maščevanje, ampak zato, da ne bi pozabili. Obeležitev dneva spomina je bila po njegovih besedah nujna, saj mora dolgotrajnemu molku in pozabi o tem, kaj se je po drugi svetovni vojni dogajalo na italijanski vzhodni meji, sedaj slediti preprosta in čista resnica. To je tudi duh, ki mora voditi v prihodnosti, je zapisal Dipiazza, ki je poudaril, da gre za prihodnost sprave, ki pa mora tudi privesti do kulturne oživitve italijanske prisotnosti v Istri in Dalmaciji.
Slovesnosti pri bazoviški fojbi so se poleg predstavnikov civilnih in vojaških oblasti, združenj italijanskih optantov ter vojnih veteranov - med njimi so bili tudi nekdanji vojaki Italijanske socialne republike, t. i. salojske republike, tesne zaveznice nacistov - udeležili tudi številni dijaki, ki so se zbrali pri maši, ki jo je daroval tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi.
Slednji je v svoji pridigi na vprašanje, zakaj je prišlo do tragedije povojnih pobojev, ponudil odgovor v luči krščanske vere in dejal, da so določene ideologije žal delovale mimo Boga. Izpostavil je tudi pomen ljubezni, ki jo podpira vera. Prisotne je na kratko pozdravil še predsednik odbora za počastitev žrtev fojb Paolo Sardos Albertini, na svečanosti pa so prebrali tudi posebno molitev za žrtve poboje.
Napolitano opozoril, da se fojbe in eksodus ne smejo pozabiti
Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je ob obeležitvi dneva spomina zatrdil, da se bo boril proti različnim "oblikam diplomatske potlačitve", ki so v preteklosti prizadejale veliko trpljenja istrskim ezulom v Trstu, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Zgodovina Italijanov v Istri in "grozota fojb" sta poglavje kulture in zgodovine tako Italije kot Evrope, ki bi ga morali kot skupno dediščino priznati tudi Slovenija in Hrvaška, je ob tem poudaril Napolitano. Obenem je dodal, da si bo prizadeval za rešitev še odprtih vprašanj v odnosih "s slovenskimi in hrvaškimi institucijami in oblastmi".
Napolitano je sicer v minulih letih s svojimi govori ob dnevu spomina na fojbe in eksodus, v katerih je uporabljal tudi izraze, kot so slovanski ekspanzionizem in etnično čiščenje, sprožil ostre odzive hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, pa tudi sicer milejše odzive prejšnjega in sedanjega slovenskega predsednika Janeza Drnovška in Danila Türka.
Kot so dejali, želijo tako preseči stanje, ki ga je v odnosu do Slovencev, Hrvatov in naroodnosvobodilnega boja vzpostavil italijanski dan spomina na fojbe in eksodus 10. februarja.
Združenje protifašistov iz Kopra 10. februar razglasilo za dan miru in sožitja
Za razglasitev 10. februarja za dan miru in sožitja so se v koprskem Združenju protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov odločili, ker "ne želijo vsako leto znova zavračati obtožb s strani italijanske politike ob dnevu spomina na fojbe in eksodus".
Kot so pojasnili v združenju, se v nasprotju z italijansko politično desnico, "ne želijo ukvarjati s preteklostjo kot obtožbo sedanjosti", z dnevom miru in sožitja pa želijo opozoriti tudi, da je bila osvoboditev Primorske rezultat narodnoosvobodilnega boja.
V združenju si želijo, da bi dan miru in sožitja prerasel okvirje Primorske. "Ne le Primorska, tudi ostala Slovenija je bila z okupacijo Italije žrtev fašističnega nasilja," je poudaril član združenja Dušan Fortič.
Pariška mirovna pogodba, ki so jo zavezniške sile z Italijo podpisale 10. februarja leta 1947, je po mnenju Fortiča sicer še vedno aktualna, kajti na njenih osnovah temeljijo odnosi v Evropski skupnosti.
Pobudi za razglasitev 10. februarja za dan miru in sožitja se je pridružila italijanska protifašistična organizacija Promemoria. Kot je ob tem poudaril predsednik Promemorie Sandi Vovk, je pomembno, da se italijanskemu državnemu prazniku, dnevu spomina na fojbe in eksodus odvzame naboj, ki ga je ta dobil v zadnjih letih.
(VR, STA)
Koprski rokometaši (le) s točko
V spletni bazi inštituta za socialno varstvo dostopni podatki o otrocih
Zaradi burje največ škode na Goriškem in Notranjskem
Večina novih ministrov bo posle prevzela že danes
V Slovenski Istri kmalu tudi prva oljčna osmica
Na voljo nov paket vstopnic za hokejsko SP
ZZV Koper odsvetuje zadrževanje na prostem
