V Atriju ZRC SAZU so pred dnevi L'Oreal Slovenija, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Slovenska znanstvena fundacija že četrto leto zapored podelili enoletne štipendije nacionalnega programa »Za ženske v znanosti«.

Gorenjka Neža Finžgar, Štajerka Nika Lendero Krajnc in Primorka Petra Brožič so štipendijo v višini 5.000 evrov prejele za svoje raziskovalne projekte na področju biotehnike, kemije oz. biokemije. Štipendistkam je čestitala tudi soproga predsednika Republike Slovenije Barbara Miklič Türk ter izrazila občudovanje štipendistk in njihovega dela.

Rdeča nit dogodka je bil razvoj koncepta lepote skozi 20. stoletje, ko je vse bolj prihajalo v ospredje tudi družbeno priznanje intelektualni lepoti žensk. O pomenu znanosti in znanstvenic ter njihovem še vedno neenakopravnem položaju so zbranim gostom spregovorili predstavniki vseh treh partnerjev programa Za ženske v znanosti. Generalna sekretarka Slovenske nacionalne komisije za UNESCO Marjutka Hafner je uvodoma poudarila, da program »Za ženske v znanosti« ne predstavlja zgolj finančne podpore, temveč si prizadeva opozarjati na pomen in vlogo žensk v znanosti, ter predstavila nekaj podatkov, ki pričajo o neenakopravnosti slovenskih znanstvenic. Generalni direktor L'Oreal-a Slovenija Julio Quiroga je poudaril, da ženske po vsem svetu s svojimi svežimi, edinstvenimi pristopi, revolucionalizirajo znanost.« L'Oreal to dobro ve: »Med našimi raziskovalci je več kot polovica žensk. Svoj uspeh dolgujemo ravno njim.« O pomenu znanstvenic je spregovoril tudi direktor Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal, ki je kot predsednik Nacionalnega odbora »Za ženske v znanosti« 2010, ki je izbiral letošnje nagrajenke, razglasil tudi imena štipendistk.

Vrhunec je večer dosegel z razglasitvijo treh štipendistk programa L'Oreal-UNESCO »Za ženske v znanosti« 2010, mladih raziskovalk v zadnjem letu doktorskega študija, med katerimi sta kar dve tudi mami. Enoletne štipendije lahko porabijo v katerikoli namen, ki ni nujno v povezavi z njihovim doktorskim delom.

Dogodek v čudovitem ambientu Atrija ZRC SAZU je vodila Blažka Müller Pograjc, za užitke v lepotah glasbe pa sta poskrbela pevka Jadranka Juras in pianist Milan Stanisavljević.

Neža Finžgar se v okviru doktorskega študija na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ukvarja z razvojem nove inovativne metode čiščenja tal, ki so močno onesnažena s težkimi kovinami. Gre za metodo pranja tal, pri kateri se za odstranitev težkih kovin iz tal uporablja kelatne ligande (sestavina pralnih praškov). Onesnaženost tal s težkimi kovinami je namreč v svetu zelo razširjen in hkrati težko rešljiv problem. Z rezultati raziskave pa želijo prispevati k razvoju učinkovite, poceni in procesno preproste metode čiščenja s težkimi kovinami onesnaženih tal.

Znanstvenica in mati dveh otrok je prepričana, da se veliko znanstvenikov po koncu doktorskega študija znajde pred težko odločitvijo, kaj početi v prihodnosti. »Nagrada »Za ženske v znanosti« je meni vsekakor olajšala to odločitev, saj mi predstavlja spodbudo in potrditev, da sem na pravi poti«, je prepričana 30-letna Radovljičanka.

Nika Lendero Krajnc v okviru doktorskega študija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani raziskuje, kakšna struktura monolitnih filtrov bi bila najbolj primerna za čiščenje velikih krožnih DNK molekul (t.i. plazmidov), ki predstavljajo novo generacijo biotehnoloških proizvodov za gensko zdravljenje - ta se uporabljajo v rekombinantnih cepivih proti malariji, virusu HIV in virusu gripe.

32-letna Velenjčanka sprejema nagrado kot potrdilo, da je bilo njeno dosedanje znanstveno delo dobro opravljeno in zanimivo ter koristno za širši krog ljudi. »S to štipendijo sem dobila še dodaten zagon za svoje raziskovalno delo« je ob prejetju štipendije dejala Nika, ki poleg znanstvene opravlja tudi materinsko vlogo.

Petra Brožič pa si je štipendijo prislužila z doktorskim študijem na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, v okviru katerega proučuje hidroksisteroid-dehidrogenaze, encime, ki v človeškem telesu sodelujejo pri biosintezi in inaktivaciji vseh steroidnih hormonov (kot so npr. spolni hormoni), vplivajo pa tudi na delovanje lipidov, sladkorjev, maščobnih kislin in snovi, ki jih v telo vnesemo denimo z zdravili. Znano je, da je pri hormonsko odvisnih oblikah raka (rak dojk, prostate, endometrija, jajčnikov) ter nekaterih drugih boleznih (epilepsija, depresivne motnje, pljučni rak, debelost) delovanje teh encimov spremenjeno. S svojim raziskovalnim delom pa želi poiskati spojine, ki bi zavirale delovanje teh encimov in tako pripomogle k zdravljenju naštetih bolezni.

28-letna Pivčanka vidi štipendijo »Za ženske v znanosti« kot moralno podporo, ne zgolj denarno, ki je hkrati tudi priznanje za uspehe celotne raziskovalne skupine, katere del je. Ob tem pa Petra dodaja: »Počaščena sem, da sem lahko del spodbujanja izboljšanja položaja žensk v naši družbi«.

Nacionalnemu odboru »Za ženske v znanosti« 2010 je tudi letos predsedoval dr. Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije, v njem pa so sodelovali prof.dr. Tamara Lah Turnšek, dosedanja dvakratna predsednica komisije »Za ženske v znanosti« in direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, doc. dr. Maja Remškar z Instituta Jožef Stefan, častni članici prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj in dr. Romana Jordan Cizelj, predstavnika partnerjev programa generalna sekretarka Slovenske nacionalne komisije za UNESCO Marjutka Hafner in generalni direktor L'Oreala Slovenija Julio Quiroga, štipendistka prvega nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« dr. Mirijam Vrabec, doc. dr. Vesna Ferk Savec z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter prof.dr. Peter Raspor, ddHc, z Biotehniške fakultete univerze v Ljubljani.