
Ravenski pustovi pustujejo že v soboto, 6. Februarja. Tradicionalno arhaično pustovanje v vaseh Ravne, Jezerca in Magozd nad Kobaridom, se tako začne teden dni pred uradnim pustom.
Urnik poteka Ravenskega pustovanja:
08.00 Magozd
10:30 Jezerca
13:00 zgornje Ravne
14:30 dalje spodnje Ravne z glavno prireditvijo
19:00 zaključek pustovanja z obhodom glavnega vaškega trga v Ravnah
Ravenski pustovi pa so predlagani tudi za zaščiteno živo dediščino pod okriljem UNESCO. Slovenija začenja aktivnosti za varstvo žive dediščine v skladu z določili Konvencije Unesca o varstvu nesnovne dediščine in Zakona o varstvu kulturne dediščine. Koordinator varstva žive dediščine – Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je k sodelovanju povabil tudi Ravenske pustove, za katere je znano, da veljajo za eno izmed redkih tradicionalnih originalnih pustnih skupin v Sloveniji, katere obstoj temelji na fantovščini in se kot taka skozi desetletja ni v osnovi spreminjala. Konvencija UNESCO za varovanje neosnovne kulturne dediščine pravi:
»Živa dediščina so nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. S tem razvijajo občutek identitete in kontinuitete, kar podpira spoštovanje za kulturno raznovrstnost in človeško ustvarjalnost«.
»Ravenski pustovi smo povabilo k sodelovanju sprejeli z odprtimi rokami, saj se zavedamo da je sodelovanje s ZRC SAZU pod okriljem Unesca ključen korak do zaščite pustovanja v vaseh Ravne, Jezerca in Magozd ter s tem zaščite pustnih likov in kar je najbolj pomembno – ravenske pustne maske Ta grdega, ki je skupaj s Ta lepimi simbolna ikona območja vasi pod Krnom in Ravenskega pusta, ki si po desetletnih prizadevanjih zasluži tovrstno obravnavo na svetovnem nivoju«, je zapisal predstavnik Ravenskih pustov, Renato Bric.
Nad Kobaridom in pod pobočjem Krna se razprostirajo vasi Drežniške Ravne, Jezerca in Magozd, kjer se vsako leto teden dni pred pustno soboto odvija tradicionalni Ravensk' pust. V narečju se reče tem pustom oz. pustovom »Rawnsk p'stuób«. Glavni organizator pustovanja je fantovska skupnost, ki jo sestavljajo, kot že ime pove, samo neporočeni fantje, ki v letu, ko so sprejeti v fantovščino, dopolnjujejo 17 let in seveda starejši.
Sprejem v fantovsko skupnost
Vsako leto sprejmejo v svoje vrste nove člane. Obred iniciacije v fantovsko skupnost poteka na eno izmed zadnjih sobot v decembru, skladno s pričetkom priprav na pustovanje. Fantje se zberejo v »mlakarnci«, to je v dokaj zapuščeni stavbi, kjer je bila nekoč mlekarna, danes pa je tam sedež njihove skupnosti. V njej zadnja leta tudi hranijo pustno opremo. Pri sprejemu v skupnost morajo novinci obvezno znati vriskati in zapriseči v skladu s pustno zaprisego. Če tega kdo ne zna, ne more postati član fantovske skupnosti. Na tem prvem sestanku pa že določijo pustne vloge. Novinci seveda dobijo pretežno najtežje vloge – to so Ta grdi, ki so opasani s težkimi zvonci in lesenimi maskami, ostali pa si vloge razdelijo različno. Kdo ima katero vlogo pa ostane skrivnost vse do konca pustovanja. Zato je za domačine pravi izziv, da že pred pustovanjem in zlasti na dan pusta ugibajo kdo bo/nosi katero masko oz. vlogo.
Polnočne povorke in priprave na pustovanje
Po novem letu je ponavadi že prvo soboto v januarju sestanek fantovske skupnosti. Sestanek se prične pozno zvečer in okoli polnoči so vsi pripravljeni na polnočno povorko. Fantje nosijo zvonce in od vsepovsod pripeljejo stare »plehe«, da je hrup čim bolj močan. Povorko vodita harmonikar in bobnar, ki skupino peljeta po ustaljeni in tradicionalni poti po vaseh. Obhod vasi se konča sredi vsake vasi, kjer se fantje postavijo v krog in zapojejo. Polnočna povorka se odvija v vseh treh vaseh. Povorke so večinoma tri in so takorekoč obvezne: prva povorka poteka ponavadi po prvem pustnem sestanku v januarju (odvisno od datuma pustovanja), datume ostalih povork se določi sproti. V tem času morajo fantje poskrbeti za svoj lik oz. vlogo. To pomeni, da si morajo sami najti vse male predmete in dele oblačil za vlogo, ki jo predstavljajo. Prav tako morajo vlogo naštudirati in ji dati svoj pečat. To je drugi izziv za domačine, saj primerjajo kako so bile iste vloge v različnih letih odigrane in tako izbirajo najbolj originalne izvedbe. Zato je za fante velik izziv kako tradicionalno in standardno vlogo razgibati in ji vdahniti originalne poteze.
Pustovanje se odvija teden dni pred uradno pustno soboto!
Že zgodaj zjutraj se fantje ponovno zberejo na »mlakarnci«. Okrog pol osmih so nared in pustni sprevod se odpravi skozi Ravne po gozdni poti do Magozda, od tam v Jezerca, nato v zgornje Drežniške Ravne in konča v spodnjih Drežniških Ravnah, kjer pustove ponavadi že pričakuje množica ljudi od vsepovsod. Na sredi vasi se v popoldanskem času odvija glavna prireditev, ki ponavadi vse navduši.
V vsaki vasi poteka obhod po ustaljeni poti. Na čelu sprevoda je vodja sprevoda (tisti, ki vozi), za njim sta harmonikar (muzikant) in bobnar, ki igrata pustno himno in tako dajeta celotni skupini na eni strani ritem hoje, na drugi pa tudi red in disciplino. Za njimi se zvrstijo ostali liki, ki se delijo v tri skupine: »Ta lepi«, posebne vloge in »Ta grdi« (glej spodaj Pustni liki in maske). Sprevod se ustavi v vsaki hiši, razen tam, kjer je bila v preteklem letu smrt v družini. Pred vstopom v hišo se mora vodja sprevoda na vhodnih vratih pogajati z gospodarjem, da jih spusti v hišo in mu dokazati, da prihajajo z dobrim namenom, še več, da hiši prinašajo srečo in odganjajo zlo. V hišo vstopijo le »Ta lepi« in kasneje posebne vloge. Ta lepi tam zaplešejo, gospodinja jih pogosti in obdari z raznimi darovi, kot so domača hrana in pijača, v pustno blagajno pa prispeva kakšen cent. Razen vodje nihče v sprevodu ne govori. Pustovanje se zaključuje okrog sedmih zvečer. Pustovanje se zaključi, ko se celoten sprevod poslovi z obhodom glavnega vaškega trga v spodnjih Drežniških Ravnah.
V nedeljo se je s prireditvijo Nasvidenje poletje na več prizoriščih starega mestnega jedra letošnje izjemno pestro dogajanje tudi dokončno poslovilo
Kandidat za koprskega župana Janez Starman je minulo nedeljo osvojil vrh koprske občine, 1.028 m visoki Slavnik. V družbi okoli 150 pohodnikov je tako promoviral sporočilo svoje volilne kampanje »Vsi smo zvezde«
Klub študentov občine Koper (KŠOK) je letos že tretje leto zapored pripravil krajši cikel koncertov, namenjenega Obalni mladini, katerega smo poimenovali Mišela
Franc Palčič o koprskem vodometu in stanju v MOK
V izolskem SDS so prepričani, da bodo na uvedbo novega davka na nepremičnine največ posledic občutili prav prebivalci in gospodarstvo na Obali, kjer je vrednost nepremičnin najvišja.
V galeriji Insula v Izoli bodo ob 19. uri odprli razstavo kamnitih stvaritev in risb kiparja mlajše generacije Marka Zelenka
Na Mestni občini Koper so se odzvali na očitke, da naj bi bila ta ni prezadolžena.
Študentje so za dosego njihovega cilja pripravljeni tudi prekiniti pedagoški proces na fakultetah
delno oblačno
severni veter
moč: 3 m/s
Sobota
13°C / 24°C

Nedelja
14°C / 24°C

Ponedeljek
12°C / 22°C
