Prvi vodja nove enote kriminalistične policije je prepričan, da je policija strokoven in neodvisen organ, kljub temu, da bo vedno obstajala možnost polemike o politični motiviranosti njenega delovanja. NPU bo po njegovem primere preiskoval uspešneje, zavrača pa namige o pomanjkljivi zakonski podlagi za njegovo delovanje. V pogovoru za STA je tudi izpostavil, da bodo kriminalisti v uradu plačani bolje kot njihovi kolegi na policijskih upravah, priznava pa, da nima odgovorov na vse plasti plačnega sistema.

S 1. januarjem ste prevzeli vodenje NPU. Katere so bile vaše dosedanje aktivnosti, povezane z delovanjem urada?

Kot pri vsakemu začetku, je veliko aktivnosti, ki jih je potrebno opraviti, da lahko začnemo delati. Projekt NPU se namreč ni začel z začetkom tega leta, ampak je tekel že skozi celotno prejšnje leto.

V ta namen smo oblikovali šest tematskih skupin, ki so pripravile vse, da smo s 1. januarjem lahko začeli delati. Pripraviti so morali zakonske spremembe, sporazume za sodelovanje z ostalimi partnerskimi organi, tehnično opremo in podobno.

Sam sem se takoj po novem letu seznanil s celotno ekipo in ji predstavil načrte dela. Pripraviti je bilo treba tudi vse za usposabljanje in ostale administrativne zadeve, ki jih zahteva začetek delovanja takega urada.

Nekaj pravne podlage za delovanje urada že obstaja, del pa jo še čaka na sprejem v državnem zboru. Je denimo že znano, po kakšnem ključu bo urad obravnaval zadeve?

Sprememba zakona o policiji, ki bo podrobneje uredila nekatere stvari, predvsem samostojnost urada, v državnem zboru sicer še ni bila sprejeta, kljub temu pa ima preiskovalni urad že vsa potrebna pooblastila za izvajanje preiskovalnih dejanj.

Kar se tiče izbora zadev, pa lahko povem, da se bo urad loteval vseh zadev, za katere bomo ocenili, da zahtevajo drugačen pristop oziroma takojšnje aktiviranje večjega števila ljudi in določena znanja - ne samo kriminalistične stroke temveč tudi znanja z drugih področij.

Bo urad prevzel tudi kakšne tekoče zadeve, s katerimi se že sedaj ukvarja policija?

Ni predvideno, da bi NPU prevzel katero od preiskav, ki so že tik pred zaključkom. Namen urada je, da uporabimo vse znanje in izkušnje, ki smo jih pridobili v preteklosti pri preiskovanju kaznivih dejanj in da pri tem ne slabimo policijskih uprav in da ne zaviramo tekočih preiskav. Tudi preiskovalci, ki že sodelujejo pri preiskovanju teh večjih zadev in so bili dodeljeni v urad, bodo v teh delovnih skupinah ostali tako dolgo, dokler se omenjene preiskave ne bodo zaključile.

Kdo pa bo na koncu sprejel določitev, ali bo urad nek primer obravnaval ali ne?

Končno besedo o tem bo v rokah direktorja urada. Če se urad ne bo odločil za preiskavo neke zadeve, pa jo bo prevzela katera od drugih enot policije.

Boste torej ob odločanju o tem, katero zadevo boste obravnavali, povsem samostojni?

O tem se v začetku delovanja veliko ugiba, treba pa je vedeti, da so se vsi veliki in odmevni primeri v policiji začeli preiskovati na isti način. Stroka je najprej ugotovila, da gre za primer, ki ga je treba obravnavati. Nato je pripravila predlog, da ga obravnava Generalna policijska uprava in predlagala, kdo naj prevzame preiskavo. Skladno z zakonom o policiji tak sklep podpiše generalni direktor policije. O tem, kaj se bo preiskovalo, je torej vedno odločala stroka in tako bo tudi v prihodnje. Bodo pa po spremembi zakona odpravljeni še zadnji dvomi, ki bi jih kdo lahko imel.

Pojavljajo se pomisleki o morebitni politični motiviranosti delovanja urada glede na to, da vodjo urada imenuje direktor policije, njega pa ministrica. Kje vidite varovalko?

Kot profesionalen kriminalist sem vedno nezadovoljen, če sem soočen s takšnimi očitki - iz zelo preprostega razloga. V policiji in v kriminalistični policiji delujejo ljudje, ki svoje kariere in dobršen del zasebnega življenja posvečajo kriminalistični stroki. To se lahko dela samo z dušo, srcem in 24 ur na dan.

Poleg tega je v predlogu zakona omenjen način imenovanja. Ne gre samo za to, da ga bo imenoval generalni direktor. Imenoval ga bo na predlog direktorja kriminalistične policije, ta bo pa moral dobiti pozitivno mnenje neodvisne komisije, ki jo sestavljajo različni zunanji dejavniki.

Vedno bo obstajala možnost polemike o politični motiviranosti delovanja, moje stališče bo pa vedno, da tega ni in da je policija strokoven in neodvisen organ.

Razprave tečejo tudi o tem, ali urad ima zadostno zakonsko podlago.

Zakon o policiji že danes omogoča, da se kazniva dejanja preiskujejo na ravni Generalne policijske uprave. Trdim, da obstaja vsa zakonska podlaga za delovanje, prav tako pa obstaja zakonska podlaga za ustanovitev urada. NPU je ustanovljen kot ena izmed enot kriminalistične policije.

Kje je garancija, da bodo kriminalisti NPU bolje preiskovali kazniva dejanja kot doslej?

Sam ne bi šel tako daleč, da bi rekel, da bodo preiskovali bolje. Bodo pa verjetno uspešneje. Kazniva dejanja se že danes preiskujejo zelo dobro. Glavna razlika bo v tem, da bo policija imela enoto, ki se bo sposobna na sum kaznivega dejanja v neki obsežni in zahtevni zadevi odzvati takoj. Z določenim številom kriminalistov bo sposobna že naslednji dan oditi na katerikoli konec Slovenije in prevzeti preiskavo takšnega primera.

Za razliko od trenutnih enot kriminalistične policije, kjer imamo vrhunske strokovnjake, bomo tu ob strokovnjakih kriminalistične stroke imeli še druge strokovnjake. To bodo na primer pravniki, strokovnjaki s področja davkov in pranja denarja.

Kriminalisti pa se bodo ukvarjali samo z eno zadevo?

Ekipa bo oblikovana za vsak primer posebej in bo skupaj z ostalimi organi in institucijami tako dolgo delala na primeru, dokler ne bo ta po različnih segmentih končan.

Danes se NPU velikokrat primerja z ameriškim FBI (Federal Bureau of Investigation, op. STA). Je to ena teh vzporednic?

Kar nekaj stvari je podobnih, še več je pa različnih. Podobnosti so v tem, da bo tudi ta enota, tako kot FBI, imela možnost delovati kjer koli na območju celotne države in da bo po določenih kriterijih prevzemala zadeve. To so edine podobnosti. Razlike pa so v organiziranosti policije in tudi države same ter v velikosti urada in številu preiskovalcev.

Bodo ti kriminalisti imeli večja pooblastila od kriminalistov izven NPU?

Ne. Na področju pooblastil jih zakonska osnova v ničemer ne razlikuje od ostalih kriminalistov. To področje imamo že danes zelo razdelano. Tudi skozi pripravo projekta ni bilo zaznano, da bi bil problem pomanjkanje pooblastil. Potrebno jih je samo izvrševati.

Kljub temu naj bi bili kriminalisti v NPU dokaj dobro plačani. Ali bo ta plača primerljiva s plačami ostalih kriminalistov?

Preiskovalci NPU bodo plačani bolje od njihovih kolegov na policijskih upravah. Vse, o čemer danes govorimo, izhaja iz projekta, ki smo ga vodili skozi celo leto. V njem smo ugotovili, da je eden od načinov motiviranja tudi plača. Kriminalisti oz. preiskovalci v NPU bodo svoje delo začeli opravljati v 40. plačnem razredu, njihovi kolegi na policijskih upravah pa z isto stopnjo izobrazbe začnejo v 30. plačnem razredu.

Tako v zasebnih podjetjih kot v javni upravi je pač vzpostavljena hierarhija. Na tem mestu tudi ne morem in ne želim polemizirati o ustreznosti plačnega sistema, niti o ustreznosti nagrajevanja kriminalistov. Smo pa že večkrat povedali, da si seveda želimo, da so naši ljudje primerno plačani za svoje delo

Po drugi strani so odgovornosti in pooblastila kriminalistov, ki ne bodo v NPU, še vedno enaki. Odkod potem ta razlika? Samo zaradi motivacije?

NPU bo preiskoval najzahtevnejše, najobsežnejše in najbolj kompleksne primere, ki bodo zahtevali tudi specialna znanja, kar se seveda tako na trgu kot tudi v državni upravi plačuje.

Torej je razlika v plači zaradi teh posebnih znanj?

Zagotovo. In tudi v primerih, ki jih bo NPU delal. Nimam pa odgovorov na vse plasti plačnega sistema. Že danes imamo primer, kjer so kriminalisti na policijskih upravah za isto delo kot njihovi kolegi v nekem drugem organu, plačani dva razreda nižje.

Kakšna pa bo vaša plača?

Pomočnik direktorja NPU začne opravljati svoje delo v 46. plačnem razredu.

Kako bo z razmejitvijo pristojnosti med kriminalisti v NPU in tistimi izven urada. Morda pričakujete spore med kriminalisti izven NPU, ki bodo opravljali neko preiskavo, nato pa bodo prišli kriminalisti NPU in jim vzeli primer?

Absolutno ne. Strinjam se, da je to eden izmed največjih izzivov. Temu bomo povečali zelo veliko pozornosti. Projekt NPU je bil vsem kriminalistom v Sloveniji predstavljen vsaj že dvakrat. In tu še ena izmed razlik med NPU in FBI. Ne bo tako, kot vidimo v filmih, da eni preiskovalci vse naredijo in potem pridejo gospodje iz FBI in zadevo prevzamejo. To je absolutna razlika.

Že zdaj imamo policiste kriminaliste na policijskih postajah, ki tudi začnejo preiskovati nek primer, na primer rop ali vlom, in imamo kriminaliste na policijski upravi, ki zadevo prevzamejo, če se izkaže za zahtevnejšo.

Kljub temu nekateri opozarjajo na to, da bi utegnil kriminalist z manjšo plačo zaradi zavisti namenoma obdržati neko informacijo zase in jo ne predati kriminalistu NPU?

Upam si trditi, da ti ljudje ne vedo veliko o policijskem delu. Vsaka informacija, ki jo ima nek policist se namreč evidentira in pride do kriminalista, ki jo potrebuje. Enako bo tudi tukaj.

Pričakujete, da boste imenovani za direktorja urada?

Trenutno sem imenovan na delovno mesto pomočnika direktorja NPU, s pooblastilom generalnega direktorja policije za vodenje NPU, dokler ne bo imenovan direktor. Ko bo imenovan direktor, ne bom imenovan za direktorja, ampak bom ostal pomočnik direktorja. Kot tak bom vse svoje znanje in izkušnje vložil v to, da bom skupaj z novim direktorjem ali direktorico deloval učinkovito.

(STA)