Prekomerno kajenje in uživanje alkohola mlajših odraslih, slabe prehranjevalne navade moških, neustrezna telesna dejavnost žensk in stres, kot glavni vzrok stresa in napetosti. To so le nekatere ugotovitve o navadah prebivalcev zdravstvene regije Koper, do katerih so prišli v Zavodu za zdravstveno varstvo Koper, kjer so se lani že tretjič vključili v izvajanje nacionalne raziskave "Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije". Koprska regija zajema občine Koper, Izola, Piran, Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana, Komen, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna.

Cilj je bil pridobiti podatke o vedenjskem slogu na zdravstvenem področju pri odraslih prebivalcih v starosti od 25 do 74 let v regiji v letu 2008, hkrati pa uporabiti te rezultate kot izhodišče za nadaljnje načrtovanje aktivnosti zavoda.  Od 1.100 povabljenih, naključno izbranih prebivalcev, se je odzvalo 497 anketirancev, ki so odgovarjali na vprašanja o svojih kadilskih, pivskih, prehranskih, gibalnih in drugih, z zdravjem povezanih navadah.

Več kot polovica kadilcev želi prenehati

Med anketiranci se jih je 17,7% opredelilo za status kadilcev, 30,8% pa za nekdanje kadilce. Odstotek je bil višji pri moških (20,8%) kot pri ženskah (15,7%), največ kadilcev je v starostni skupini od 25 do 39 let in je znašal 23%, najmanj pa v skupini od 55 do 74 let in je znašal 12,4%.

Med vprašanimi jih je skoraj polovica (48,2%) izjavila, da pokadi ali je pokadila 10 do 20 cigaret dnevno, pri tem so moški v večjem deležu v primerjavi z ženskami odgovorili, da pokadijo več kot 10 cigaret dnevno. Prenehati želi kaditi 56,3% anketiranih kadilcev, 51,9% anketiranih kadilcev in nekdanjih kadilcev pa je odgovorilo, da so zelo ali nekoliko zaskrbljeni zaradi negativnih posledic kajenja.

Na vprašanje, ali anketiranec ali kaerikoli drug član družine kadi v bivalnih prostorih je pritrdilo odgovorilo 17,5% anketirancev. Pasivnemu kajenju je izpostavljenih kar 37% anketirancev, kar 9,3% pa jih je soočenih s pasivnim kajenjem več kot pet ur dnevno.

Ženske v večjem deležu spijejo večje količine alkohola, kot je priporočeno   

Avtorji raziskave pri kategoriji pivskih navad uvodoma navajajo, da po priporočilih strokovnjakov sme zdrav odrasel moški popiti na dan: 2 dl vina, ali 5 l piva ali 0,6 dl žganih pijač. Za zdravo žensko (ki ni noseča in ne doji) pa je ta količina alkoholnih pijač za polovico manjša in znaša: 1 dl vina, 2,5 dl piva ali 0,3 dl žganih pijač. To je tudi glavni razlog, zakaj ženske v večjem deležu uživajo prekomerno količino alkohola na dan kot moški, "saj teh priporočil ne poznajo dovolj," menijo avtorji raziskave.

20,3% anketirancev v lanskem letu ni uživalo alkoholnih pijač - pojav je bil statistično pogostejši pri ženskah, kot pri moških - in tako so na nadaljnja vprašanja o pivskih navadah odgovarjali le tisti, ki so na vprašanje odgovorili pritrdilno.

23,1% anketirancev je uživalo alkoholne pijače večkrat tedensko ali vsak dan, pojav je bil pomembno pogostejši pri moških (37%), kot pri ženskah (12,3%). 34% moških je izjavilo, da so dnevno zaužili prekomerno količino vina (več kot 2 dl), pri ženskah pa odstotek znaša 37,2% (več kot 1 dl).

Dnevno je uživalo več kot 5 dl piva 23,6% moških, pri ženskah pa je ta delež znašal le 4%. Več kot 2,5 dl piva pa je uživalo 40,1% žensk. Ker je za ženske priporočena dnevna količina le 2,5 dl, kaže, da so ženske v večjem deležu uživale prekomerno količino piva na dan.

Pri žganih pijačah zasledimo podoben vzorec. 10,2% moških je odgovorilo, da so zaužili prekomerno količino žganih pijač na dan (več kot 0,6 dl), pri ženskah pa jih je 11% prekoračilo priporočeno količino več kot 0,3 dl.

Med anketiranimi moškimi jih je 18,8% odgovorilo, da so enkrat mesečno do večkrat tedensko uživali šest ali več alkoholnih pijač ob eni priložnosti, 40,9% pa je odgovorilo, da nikoli niso spili takšne količine ob eni priložnosti. 10,1% žensk spije enkrat ali večkrat mesečno štiri ali več alkoholnih pijač ob eni priložnosti, 62,5% pa takšne količine ni uživalo nikoli ob posamezni priložnosti.

Sodeč po starostnih skupinah anketirancev so v večjem deležu uživali večje količine pijač ob eni priložnosti mlajši anketiranci, v starosti od 25 do 39 let, v primerjavi s starejšimi, v starosti od 40 do 74 let, med tem pa pri ženskah ni statistično pomembnih razlik. Praktično petina, 19,9% anketirancev je dobilo nasvet, naj zmanjšajo pitje alkohola in sicer moški v statistično pomembnem deležu kot ženske.

Moški imajo slabše prehranjevalne navade

Premajhno število obrokov, 1 do 2 dnevno, je zaužilo kar 17,9% anketirancev, pri čemer je pojav pogostejši pri moških. Več kot tretjina (36,5%) dnevno ne uživa sadja, pri čemer so ženske pogosteje odgovorile, da vsakodnevno uživajo sadja. Podoben delež (35,5%) jih dnevno ne uživa sveže zelenjave in ponovno so ženske tiste, ki jo pogosteje uživajo.

42,5% anketirancev pri pripravi hrane najpogosteje uporablja oljčno olje, 34,7% jih uporablja več vrst maščobe, svinjsko mast pa le 3,2% anketirancev. Enkrat do večkrat tedensko uživa ribe in morske sadeže 41,8% anketirancev, pri čemer ni pomembnih razlik med spoloma. Pri vprašanju uživanja kruha je 16,3% anketirancev odgovorilo, da uživajo le bel kruh, pri tem so moški redkeje odgovorili, da uživajo črn in polnozrnat kruh v primerjavi z ženskami.

Rdeče meso uživa vsak ali skoraj vsak dan 10,9% anketirancev in sicer ženske v manjšem deležu (8,5%), kot moški (14,7%). Moški pogosteje uživajo tudi ocvrte jedi, skupno pa uživa ocvrte jedi enkrat  ali večkrat tedensko 24,4% vseh anketirancev. 27,9% vseh anketirancev je odgovorilo, da uživa hitro hrano enkrat ali večkrat tedensko, pri čemer so spet v prednosti moški (36,7%), pri ženskah pa je ta delež precej nižji (19,3%). Sodeč po starostnih skupinah so pričakovano uživali hitro hrano v večjem deležu mlajši, od 25 do 39 let.

Podoben vzorec zasledimo tudi pri uživanju aromatiziranih gaziranih in negaziranih brezalkoholnih pijač (kole, ledeni čaji, sadni napitki, ipd.), kjer jih vsak ali skoraj vsak dan uživa 20% anketirancev, ponovno so moški v prednosti ter mlajši anketiranci. Sladke jedi (pecivo, sladice, slaščice) uživa vsak ali skoraj vsak dan le 14,6% anketirancev. Prehranske navade je v letu 2008 spremenilo 51,3% anketirancev, pri čemer ženske pogosteje kot moški.

Moški pogosteje prekomerno težki, ženske pa premalo telesno dejavne

Stanje prehranjenosti lahko izrazimo tudi z indeksom telesne mase, tako so avtorji raziskave na podlagi telesne teže in višine, ki so jo posredovali anketiranci, ugotovili, da pri 67,5% moških in 42,5% ženskah lahko govorimo o prekomerni telesni teži, bolj suhe postave pa si želi biti 49,3% žensk in 43,7% moških. Kaj počno, da bi se približali temu cilju? 6,5% je tistih, ki niso skoraj nič telesno dejavni v prostem času, 45,3% jih je odgovorilo, da so neredno telesno dejavni, moški pa so v večjem deležu redno, srednje intenzivno ali zelo intenzivno telesno dejavni. 52,4% anketirancem ni nihče svetoval več gibanja, 15,4% je nasvet prejelo od družinskih članov, 12,3% pa od zdravnika.

Anketiranci so med drugim ocenjevali tudi svoje zdravstveno stanje, pri čemer je 55% moških in 53,4% žensk ocenilo svoje zdravstveno stanje kot zelo dobro ali dobro, iz starostnega vidika pa se delež pričakovano zmanjšuje pri starejših anketirancih.

Skoraj tretjina občuti napetost ali stres zelo pogosto ali vsak dan

47,5% jih občasno občuti napetost in stres, 27,3% pa zelo pogosto ali vsak dan, pri čemer so ženske v večjem deležu odgovorile pritrdilno. Med vzroki najpogosteje zasledimo obremenitve na delovnem mestu (56,3%), sledijo slabi materialni življenjski pogoji (29,6%) ter problemi v družini (28,9%). Ženske so v večjem deležu kot vzrok stresa navedle probleme v družini in osamljenost.

Tudi med izborom dejavnika, ki po mnenju anketirancev najbolj pripomore k slabemu zdravju in smrti odraslih prebivalcev Slovenije najpogosteje zasledimo stres (31,7%). Na drugem mestu so bili slabi življenjski pogoji in nepravilna prehrana (16,2%), na zadnjem pa naporno telesno delo (0,9%). Moški so med dejavniki pogosteje izbrali kajenje, kot ženske, slednje pa vedenje na cesti.

Aktivnosti za opuščanje kajenja in zmanjševanje uživanja alkohola je potrebno usmeriti predvsem na mlajše odrasle prebivalce

Na podlagi rezultatov raziskave avtorji ugotavljajo, da med aktualnimi problemi življenjskega sloga prebivalcev regije izstopajo predvsem kajenje, uživanje večje količine alkoholnih pijač in pogosto uživanje hrane med mlajšimi odrasli prebivalci. Zaslediti je tudi prekomerno telesno težo (v večjem deležu pri moških), nezadostno telesno dejavnosti (predvsem pri ženskah), problematičen je tudi stres zaradi obremenitev na delovnem mestu, problemov v družini in slabih materialneih življenjskih pogojev (v večjem deležu pri ženskah).

V Zavodu za zdravstveno varstvo Koper tako menijo, da je potrebno aktivnosti za opuščanje kajenja in zmanjševanje uživanja alkohola usmeriti predvsem na mlajše odrasle prebivalce. Programe spodbujanja gibanja je potrebno prilagoditi tudi ženskam, programe hujšanja pa moškim. Potrebni so tudi programi za izboljšanje zdravja zaposlenih in zmanjševanja stresa na delovnem mestu, kot tudi aktivnosti za spodbujanje politike enakih možnosti in zmanjševanja revščine.

Izsledke raziskave sta predstavili avtorici publikacije o raziskavi, Marina Sučić Vuković, Irena Majcan Kopilović ter Milan Krek iz Zavoda za zdravstveno varstvo Koper. Nekaj odlomkov iz konference si lahko ogledate v video prispevku.