Italijansko-slovensko tehnično omisje so sestavljali Tomaž Ogrin z Inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane (kemija), Giacomo Costa (kemija), Bruno Della Vedova (geologija in geofizika), Livio Sirovich (geologija), Franco Stravisi (oceanografija in meteorologija), Fulvio Crisciani (geofizikalna dinamika tekočin), Pierluigi Barbieri (kemija), Giorgio Trincas (pomorski inženiring), Radoslav Nabregoj (pomorski inženiring), Irene Valle (arhitektura) in Marino Valle (mehanični inženiring). Strokovnjaki so pri svojem delu uporabili tudi izsledke študije slovenskih strokovnjakov Stojana Petelina in Mitje Kožuha iz leta 2008 z naslovom "Ocena sprejemljivosti vpliva plinskega terminala v Žavljah".

Naloga tehničnega omizja je bila ponuditi strokovne in neodvisne pripombe in razmišljanja na osnovi katerih bi lahko pospešilo čim boljše razumevanje problematik, ki so vezane s projektom uplinjevalnika v Žavljah. 

Med splošnimi ugotovitvami so strokovnjaki ugotovili, da je velik del dokumentacije projekta za uplinjevalnik Gas Natural pomanjkljiv. Ugotovili so, da je ponekod dokumentacija celo prirejena zaradi zadostitvi formalnim postopkovnim zahtevam. Ugotovljeno je bilo, da so se predlagatelji projekta opirali na številne tuje normative, za katere ni gotovo ali se v Italiji sploh uporabljajo. Povzetek projekta je iz preveden iz španščine v italijanščino brez ustreznih overitev, poleg tega pa je bilo na včerajšnjem omizju ugotovljeno, da je italijanski prevod le povzetek izvirnika, ki pa se z njim ne ujema in s tem ponareja dejansko ugotovljeno stanje. 

Vrsto pomankljivosti  so strokovnjaki ugotovili tudi pri študiji o manevriranju plovil, analizi tveganja za nesreče ob manevriranju plovila, zlasti pa v dokumentaciji o smereh iz katerih prihajajo vetrovi, ki ni primerna. Prav tako so površne analize meteoroloških in morskih pogojih, neprimerna pa je raba podatkov glede na scenarije, ki se obravnavajo. Točka, ki se navaja kot točka na kateri bi bile opravljene meritve, ne obstaja. 

Strokovjaki so s pomočjo primerjalne analize upoštevanih projektov ugotovili, da izhajajo jasne in objektivne omejitve postopka za izdajo soglasja, ki ni potekal v polnem spoštovanju pravilnikov za ocenjevanje vplivov na okolje (VIA). Kot so navedli, je prišlo do sprejemanja celega niza objektov, ki jasno delujejo v sinergiji in so skoncentrirani v nekaj hektarjev zemljišča, tik ob različnih objektivh pri katerih obstaja visoka verjetnost težkih nezgod, brez da bi se upoštevale posledice močnega domino efekta. 

Kot so še ugotovili, analiza o domino efektu ni bila izvedena, ker so bili projekti uplinjevalnika, plinovoda Snam in centrale Turbogas - Lucchini, predstavljeni brez upoštevanja tveganja interferenc med različnimi, že obstoječimi dejavnostmi v bližini.

Karte, ki so bile predočene, ne vsebujejo nevarnih rezervoarjev, ki se nahajajo v neposredni bližini. Grafična predstavitev simuliranih nesreč je neprimerna, so ugotovili strokovnjaki, iz nje naj ne bi bilo mogoče razumeti mej maksimalnega tveganja pri različnih modelih. Kvantifikacija efektov izžarevanja je kontradiktorna in neprepričljiva in niso upoštevani najhujši možni scenariji. Kot so še ugotovili strokovnjaki omizja, se nikoli ne upošteva človeški faktor, "fizična eksplozija" / TZP v stiku z vodo "rapid phase transition" /RPT.

Strokovnjaki so pri teh točkah ugotovili, da glede na upoštevane scenarije v okviru možnih tveganj, ki so omenjeni v dokumentaciji, izhaja, da bi v slučaju nezgode lahko bile varnostne razdalje nekompatibilne s tistimi, ki so potrebne za popolno jamstvo varnosti stanovalcev v neposredni bližini ali varnosti oseb, ki delujejo v sosednjih objektih. 

Strokovnjaki so dokazali, da temperature, ki so bile upoštevane v izračunih, niso reprezentativne za Miljski zaliv. Zaradi tega je ocena, da bi bilo ohlajevanje morske vode v času polnega obratovanja terminala zanemarljiva, neverodostojna.

Strokovnjaki so imeli vrsto pripomb tudi glede samega objekta. Ugotovili so namreč, da so številni grafični prikazi nekoherentni in predstavljajo projektno resničnost na sporni način. Na podlagi tega naj ne bi bilo možno ugotoviti niti prave lokacije rezervoarjev, saj jih projektant ponekod navaja na vzhodni strani, ponekov pa na zahodni. Pomanjkljiv in težko razumljiv je tudi opis proizvodnega ciklusa.

Člani tehničnega omizja so izrazili tudi veliko dvomov glede saniranja interesiranega območja. Geognostične vrtine, naj ne bi bile dovolj globoke, da bi lahko določile, kateri podzemeljski nivo je zajemčeno neonesnažen. Ni hidrogeološkega konceptualnega modela cirkulacije podzemeljskih voda, ki pa je nujno potreben za projektiranje samega saniranja lokacije Gas Natural. Zasilne varstvene mere podzemeljskih onesnaženih voda z dranažnim kanalom (globima 4 metre) in nasipa ob morski strani (globina 10 metrov), ne zadostujejo, da bi lahko zadrževale vodne pritoke na onesnaženem nivoju, so še ugotovili. 

Pobudnik omizja je bil sindikat UIL gasilcev, saj so menili, da je dokumentacija, ki jo je predložila družba Gas Natural, lahko pomanjkljiva in kot taka nevarna. Ugotovitve strokovnjakov bodo poglobljene in sproti predstavljene javnosti. Na tokratni prvi predstavitvi izsledkov so se namreč osredotočili na nejasnosti in nepravilnosti že obstoječe dokumentacije. 

Potek včerajšnje predstavitve si lahko ogledate tudi v zgornjem posnetku.