Zakaj bo Slovenija evropski prvak?

Igra se za čast, grb in navijače. Košarka ni nogomet in FIBA ni UEFA

Po prvi tekmi s Srbijo (drugo bomo odigrali v polfinalu) me je nekako prešinilo, da bi napisal kratko zgodbo ali celo domišljijski spis z naslovom Zakaj bo Slovenija evropski prvak? Po naslednjih štirih tekmah, ko smo trikrat zmagali in enkrat izenačili oz. izgubili in po vseh poškodbah, ki pestijo našo reprezentanco, sem se odločil, da to zgodbo res napišem. 

Pravzaprav bo zgodbo napisala Slovenska reprezentanca. Jo je že začela, med poletjem s prelivanjem znoja na pripravah. Po naporni klubski sezoni, ko je večina naših igrala v najmočnejših klubih in ligah po Evropi, so igralce čakali še ubijalski treningi. Poletje odrekanja v družbi strokovnega štaba, ki daje poudarek predvsem na igri v obrambi in odlični fizični pripravljenosti. Sej je res, da so fantje profesionalci. Ampak profesionalci igrajo za denar, v reprezentanci pa se denarja ne dobi. Igra se za čast, grb in navijače. Košarka ni nogomet in FIBA ni UEFA.

Omenil sem strokovni štab. Imena kot so Jure Zdovc, Tomo Mahorič, Milo Alilović (trenerji), Jadranko Nikolić (telesna priprava) in Stefanos Dedas (analiza tekmecev) ne dajejo samo garancijo za dobro delo, dajejo garancijo za uspeh. Njihove izkušnje in znanje, ki so jih pridobili na nešteto igranih ali vodenih tekmah in od ljudi, ki veljajo za košarkarske genije, je neizmerljivo in tudi za marsikoga nikoli dosegljivo. Dejstvo je, da je Jure Zdovc izbranec. Evropski prvak (89, 91), svetovni prvak (90) in drugi iz olimpijskih iger (88) so uspehi, ki jih je dosegel z jugoslovansko reprezentanco. Jugoslovansko reprezentanco, ki je pojem svetovne košarke! In Jure je bil v tisti reprezentanci najboljši obrambni igralec. Naj omenim samo nekaj njegovih soigralcev: Dražen Petrović, Vlade Divac, Toni Kukoč. Trener je bil kdo drug kot legendarni Duda Ivković, ki je svoj prvi poraz na evropskih prvenstvih doživel ravno proti Zdovčevi Sloveniji. Dodajmo Zdovcu zgoraj omenjene trenerje in tukaj je formula za uspeh. Na tem mestu bi rad dodal še izjemno delo košarkarske delegacije na čelu z Mariom Kraljevičem, ki je obiskala reprezentančne kandidate širom zemeljske oble. Takrat je bil rešen večni slovenski košarkarski problem o dvanajstih zvezdnikih in eni zvezdici. Na tistih sestankih, z vsakim igralcem posebej, je bilo točno povedano kaj pričakuje trener in pod kakšnimi pogoji se bo sodelovalo. Vzpostavilo se je hierarhijo, ki je sedaj vidna na parketu. Ni pomembno kdo doseže koš, pomembno je da ga doseže Slovenija.

No, že smo pri igralski zasedbi. Če začnem z manjkajočimi: Nesterović, Bečirović, Joksimović, Preldžić, B. Udrih, Vujačić. Vsi štirje so vrhunski igralci, ki pa jih iz takšnih ali drugačnih razlogov ni v reprezentanci. Nesterovič in Bečirovič sta se nastopu odpovedala. Ne gre jima zameriti. Rašo je vedno igral in puščal srce na igrišču, zasluži si poletni počitek. Sanijeva kolena po so zelo načeta. Vprašanje je bilo ali bo fant sposoben sploh še teči, ne pa ali se mu bo uspelo vrniti med najboljše evropske beke. Glede Preldžića je škoda izgubljati besed. Gre za igralca, ki bi slovenski reprezentanci v prihodnosti prišel zelo prav vendar njegovo srce očitno bije za Bosno. Koprčan Joksimović, ki se ga ne sme odpisati, pa reprezentančnega povabila ni dobil. Nič za to - njegovi časi v reprezentančnem dresu bodo še prišli. Udrih se je na žalost pred prvenstvom poškodoval. Največ prahu pa se je dvignilo okoli Vujačića. Naj rešimo dilemo. Saša je zelo talentiran igralec, manjka pa mu nekaj kolektivnega duha. Je zelo dober obrambni igralec v igri ena na ena, ki pa slabo igra kolektivno obrambo (beri rotiranje). Najbolj pomembno pa je, da ni 110 odstotno pripravljen (kot so ostali). Njegov vpoklic bi bil ne fer do tistih, ki so priprave dali skozi v celoti. Nazadnje pa bi bil problem tudi njegova minutaža. Saša ni igralec, ki bo sedel na klopi celo tekmo ala Klobučar. On potrebuje 20 minut na tekmo. On ima prstan.

Pa poglejmo še tiste, ki igrajo. Vidi se, da so kompaktna ekipa. V ključnih trenutkih (to ni bila praksa v preteklosti) znajo zadržati mirne živce in ne »bezljajo«  po igrišču. Poznajo se izkušnje, ki so si jih igralci pridobili z leti. Laković je pravi play. Razigrava, drži obrambo, njegov šut iz bloka je nočna mora za vse nasprotnike. Je odlično fizično pripravljen in ko bo »zagustilo« se bo pomaknil na pozicijo šuterja prejel žogo in odločil tekmo.

Erazem Lorbek. Kaj ni veselje gledati tega fanta kako igra? Hitrost, odlična centrska tehnika, nezgrešljivi pol horuk in za visokega igralca dober met so njegove nesporne lastnosti. Poleg tega opravi tudi veliko nevidnega in umazanega dela (postavljanje blokad, zapiranje pri skoku, ...).

Nachbar je igralec za katerega smo mnogi mislili, da ne more igrati kolektivne košarke. Motili smo se. Zdovc je tudi njega ukrotil. Boki skače, se bori v obrambi, ne forsira preveč. Njegov met preko roke pa je izvrsten.

Dragić je še en diamant ali bolje rečeno dinamit slovenske košarke. Eksplozivnost, odlična obramba, izjemen občutek. Brezec ima izkušnje in se vedno bori kot lev. Lorbek, Golemac, Udrih opravljajo z odliko zahtevne obrambne naloge, znajo pa tudi doseči koš. Slokar in Jagodnik sta jokerja, Klobučar nabira izkušnje za prihodnost, vsaka reprezentanca pa potrebuje tudi nekoga, ki nosi vodo.

Naj zaključim s Smodišem - enim najboljšim evropskim igralcem zadnjih let. S svojim znanjem, izkušnjami in poznavanjem nasprotnikovih igralcev predstavlja dodatno pomoč Zdovcu. S svojim srcem in predanostjo grbu z odliko opravlja vlogo kapetana. Čeprav njegov zdravstveni karton ne obeta veliko, osebno menim, da ga bomo na poljskem parketu še videli igrati.   

EP se je začel pričakovano. Zmaga nad Veliko Britanijo, ki sestavlja zanimivo ekipo za OI v Londonu, ni bila vprašljiva. Potem so prišli Srbi, ki so gladko padli. Špance smo morda preveč spoštovali, dejstvo pa je, da nam ne ležijo. V drugi del smo napredovali z zmago in porazom. Najprej smo se srečali z Litvo, ki smo jo dobesedno povozili. Nato smo šolali Poljake, v zadnjem krogu pa smo brez Dragića in Lorbka premagali še Turke. Danes nas čakajo Hrvati. Neugodni Hrvati. Imajo odlično ekipo na papirju in slabše kot so igrali do sedaj ne morejo več igrati. Po prikazanem na prvenstvu je slovenska reprezentanca, z vsem spoštovanjem do hrvaške, vsaj za razred boljša. Ampak to bo potrebno dokazati na parketu. Danes Hrvate, jutri Srbe, v nedeljo Turke.

Matej Sukič

(Slika: Košarkarska zveza Slovenije)

Izpostavljamo

Anketa

Vreme

17°C

pretežno oblačno
veter: 1 m/s

Sreda
14°C / 21°C

Petek
17°C / 23°C

Sobota
14°C / 22°C

Današnji dogodki

Facebook