Koprske palme ali kdaj so drevesa koristna

Komentar Barbare Verdnik

Palme v Kopru in po novem tudi v Ankaranu vzbujajo veliko komentarjev predvsem zaradi  estetike in občutka, da njihovo sajenje ni odraz želje po hortikulturni ureditvi javnih površin, ampak po spreminjanju podobe istrske krajine iz drugih razlogov. Vendar je na sajenje dreves potrebno pogledati tudi iz strokovnega vidika, saj lahko drevesa okolju prinašajo mnogo koristi ali pa tudi ne, če gre za tujerodne rastline, ki zahtevajo posebne pogoje in nego.

Vloga dreves v urbanem okolju prinaša štiri glavne koristi: družbene, estetske, ekološke in gospodarske. Dr. Robert Brus tako pravi: "V okoljih, ki so intenzivno zasajena z drevesi, je na primer višja relativna vlaga in poleti občutno nižje povprečne temperature. Drevesa ustvarjajo senco, pomembna pa so tudi kot element zmanjševanja hitrosti in učinka vetra, zato stroka tudi v mestih že pozna protivetrne nasade. Poleg tega drevesa omogočajo filtracijo prahu in aerosolov. Vplivajo tudi na zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, ki ga drevo, ko raste, vgradi vase in tako nekaj prispeva k zmanjševanju globalnega segrevanja.«

Seveda je zato, da drevesa okolju res koristijo, pomembno, katere vrste  se sadi in da pri načrtu ozelenitve sodeluje lokalna oblast oziroma občina, lokalna javnost, ki so ji drevesa namenjena in bo imela do njih pravi odnos samo, če bo seznanjena z njenimi koristmi in seveda stroka, torej krajinski arhitekti in vrtnarji. Prav tako kot sajenje je pomembno vzdrževanje dreves, saj bodo le tako lahko opravljala svojo funkcijo in gospodarjenje z njimi, ker so tudi drevesa minljiva oziroma imajo svojo življenjsko dobo.

Če na palme pogledamo skozi naštete kriterije, imamo seveda lahko različne poglede na njihovo estetsko funkcijo. Verjetno pa lahko soglašamo, da so palme lepe samo, če so bujne in zdrave. Ker niso avtohtona vrsta in prihajajo iz krajev z drugačnim podnebjem,  potrebujejo poleti izredno veliko vlage, pozimi pa zaradi mraza posebno zaščito . Nekateri lastniki manjših palm pravijo, da jih je poleti potrebno zalivati celo dvakrat na dan, da se uspešno razvijajo. Slovenska Istra nima rešenih vodnih virov in zato so palme zanjo potratna drevesa. Prav tako je težko govoriti o drugih ekoloških koristih, saj ne nudijo primerne sence in s svojo visokoraslostjo ne zmanjšujejo učinka vetra oziroma burje. Tudi vzdrževanje in gospodarjenje z njimi  je dražje kot pri avtohtonih vrstah.

Verjetno je prav zaradi takih argumentov v  Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev v Mestni občini Koper v 19. členu pod Urejanje in oblikovanje zunanje ureditve zapisano: Proste površine okoli objekta in javne neutrjene površine je potrebno primerno ozeleniti in zasaditi z avtohtonim rastlinjem (rožmarin, lovor, brnistra, ciprese, ruj...). So to le mrtve črke na papirju?

Pa vendar bi lahko imeli tudi  do tujerodnih palm drugačen odnos, če bi  občinska oblast pri izboru zasaditve  sodelovala s prebivalci Kopra in Ankarana, kar je eden temeljnih pogojev za dobro sožitje ljudi, prostora in rastlin. 

Opomba urednika: zaradi transparentnosti bralce obveščamo, da je Barbara Verdnik predsednica koprskega odbora politične stranke Zares.

Izpostavljamo

Anketa

Vreme

Koper, 12:33

S primorska | J Primorska

12°

zmerno oblačno
veter: 10m/s

Ponedeljek
-3°C / 3°C

Torek
-5°C / 4°C

Sreda
-6°C / 4°C

Današnji dogodki

Facebook