Zdenka Nanut Planinšek: Pet generacij, pet različnih razmišljanj in dojemanj

Zdenka Nanut Planinšek je strokovnjakinja na področju izobraževanja odraslih, ki že vrsto let vodi tudi različne delavnice  za osebno rast. Je habilitirana sodelavka VPŠ Doba za področje komunikacije in zaposlena na Ljudski univerzi v Kopru. 

Kaj je komunikacija in v čem je srž uspešne komunikacije med dvema človekoma?

»Beseda komunikacija izhaja iz latinske »comunicare«, kar v osnovi pomeni posvetovati se. Eden izmed petih aksiomov komunikacije je, da ne moremo nekomunicirati. To je oddajanje in sprejemanje sporočil. Čim sta dva človeka v stiku, si nekaj sporočata - tudi, če nič ne rečeta. Dejansko je to vsako medsebojno sodelovanje dveh ali več ljudi, ki je lahko verbalno ali neverbalno. Zavedati se moramo, da vsak od nas v okolju komunicira že samo s  svojo prisotnostjo. Komuniciramo z besedami, s kvaliteto glasu in s telesom. Izdaja nas naša drža, izbrani položaj v prostoru, izraz na obrazu, pogled, oblačila...Besedna komunikacija zajema le do sedem odstotkov našega sporočanja okolici. Verbalno pa bomo uspešno komunicirali, če bomo razumeli sogovornika in njegovo sporočanje, če se bomo vživeli v njegovo vlogo. Če poznamo tipološke značilnosti generacije, iz katere izhaja sogovornik, bo  komunikacija gotovo bolj učinkovita kot sicer.«

In te generacije so?

»Naj še enkrat poudarim, da gre za tipizacijo petih istočasno živečih generacij, ki jih določajo iste konstante. Seveda pa obstajajo tudi izjeme. Torej- najstarejša je tako imenovana »Tiha generacija«, rojena med leti 1900 in 1945, sledila ji je Baby boom generacija rojenih med leti 1945 in 1964, naslednja je generacija X  iz obdobja od 1964 do 1980, pa generacija Y-  od 1981 do 2000, najmlajša pa je generacija Z.«  

Zveste in požrtvovalne veterane prve, še živeče generacije, imenujemo torej tudi »Tiha generacija«- zakaj?

»To je generacija, ki je odraščala v času  tradicionalne krščanske družine, v času strahu za obstoj  in trdega dela za napredek. Oni so tisti, ki so gradili in se borili za človekove pravice, ki so vpeljali socialno skrbstvo, ki se ne pritožujejo, ki so zanesljivi, zvesti in zaščitniki, ki vse vidijo črno-belo in nenazadnje tisti, ki svojega glasu ne obešajo na veliki zvon, zato jim tudi pravimo Tiha generacija, generacija v ozadju«.

Ključne lastnosti Baby boom generacije

»Gre za prvo svobodno generacijo- tem otrokom ni bilo potrebno delati kot so to v otroških letih morali njihovi starši. So otroci, odraščajoči v blaginji in vidnem napredku v smislu posledic dela. Naučili so se, da ni nič zastonj, da je treba delati, če hočeš nekaj imeti, zato jim je domača karierna lestvica. Strastnost je njihova pomembna značilnost in vedno si želijo »več«- več udobja, več razkošja, več moči, veljave, so osvobojeni klišejev, radi se pritožujejo, a so lojalni, spoštujejo starejše, svoje otroke so vzgajali kot sebi enake, v prijateljskem vzdušju. Po naravi so optimisti, tveganju se raje izogibajo, želijo si obdržati svojo pozicijo in oblasti nočejo izpustiti iz rok.«       

Za Generacijo  X  velja, da...

»Je to generacija, ki je veliko časa sama preživela za štirimi stenami doma- ob TV in risankah ali na prostem v družbi vrstnikov. Njihovi starši so bili zelo zaposleni, mnogi otroci so odraščali ob ločeni in zaposleni mami. To generacijo določa neodvisnost, samostojnost in prilagodljivost, ne mara pa avtoritete, ampak si želi mentorja. Generacija  X je najbolj izobražena med vsemi generacijami, vendar pesimistična. Ceni prijateljstvo, dobre odnose, timsko delo, enakopravne odnose. Za predstavnike X generacije so dobrine samoumevne, veliko pričakujejo od države  in odgovornih, zavedajo se svojih pravic in jih tudi zahtevajo. Denar, moč in prestiž so na koncu njihove vrednostne lestvice. Do delodajalcev so manj lojalni kot Babyboomerji. Mnogi med njimi so samostojni podjetniki.«

Generacija Y  je odraščala v »povej kaj misliš« odnosu

»Točno. Rasli so v času, ko je bila tehnologija del življenja, zato je zanje samo po sebi umevna. Znajo digitalno razmišljati in čutijo potrebo po vedno novi zabavi. Odraščali so v  družbi, ki je za center postavljala otroka- torej njih- zato hočejo biti vedno v centru pozornosti. Programirani so v akcijo in ciljno orientirani, so kreativni, finančno pametni, probleme pa rešujejo virtualno. Zavedajo se lastne vrednosti  in so polni pričakovanj.To je generacija »na gumb«. Njeni predstavniki so nestrpni, a tudi prilagodljivi, neobremenjeni s preteklostjo, za mini napor pričakujejo maksi rezultat, so neobčutljivi a tolerantni, skeptični in ekspresivni, tudi odklopljeni in nespoštljivi...Generacija Y na videz deluje hladno, saj so njeni sodobniki že kot otroci doživeli veliko hudega; kar pa ne pomeni, da so tudi v resnici tako neobčutljivi kot se kažejo navzven.«   

Najmlajša -Z generacija- pa je sploh nekaj čisto posebnega

»O njej vemo najmanj, saj šele odrašča, zato moramo pač počakati, da bomo videli, v kaj se bo razvila. Ti otroci so priklopljeni že od rojstva. Internet in digitalna tehnologija ima pri razvoju njihovih komunikacijskih spretnosti najmočnejšo vlogo. Kratka sporočila izrinjajo pisano in govorjeno besedo, virtualno druženje nadomešča oseben stik, simulacija in imaginacija sta osnovi njihovih izkustev in doživetij, kar vse vodi v popolnoma drugačen razvoj njihovih potencialov in spretnosti in ne nazadnje tudi njihovih vrednot.«

Ključ do učinkovite  med generacijske komunikacije je torej v ?

»Ključ do učinkovite komunikacije nasploh je v poznavanju  in razumevanju druge generacije, ki funkcionira in razmišlja na drugačen način, hkrati pa je potrebna tudi sposobnost vživljanja in prilagajanja. Na primer: če vemo, da predstavnik Y generacije zahteva oseben pristop, odkritost in razumljivo razlago in bomo to upoštevali, bo komunikacija učinkovitejša kot bi bila sicer. Na splošno pa osebno mislim, da bomo uspešni v vsaki komunikaciji, v kateri bomo sprejemali in spoštovali svojega sogovornika.«

»Poznavanje tipičnih lastnosti predstavnikov druge generacije nam je lahko v veliko pomoč pri uspešnem sporazumevanju. Naše vrednote, odnos do ljudi in okolja, način izražanja lastnih misli, pričakovanj ali zahtev  so lahko do tolikšne mere različni, da sprejemnik razume nekaj popolnoma nasprotnega od tistega, kar je želel pošiljatelj  povedati.  Tako lahko po nepotrebnem pride do nesporazuma ali celo konflikta,« razmišlja Zdenka Nanut Planinšek.