Ali so res vsega krivi "fašisti"?

Kdo nosi krivde za tegobe slovenske manjšine v Italiji

Nedavna odločitev goriškega župana Ettoreja Romolija, da v središču mesta občina ne bo več izobešala slovenskih napisov, je izzvala val odzivov. Gre za dejanje v nasprotju z »evropskim duhom«, ki že nekaj let preveva obe Gorici, zato se Romolijeva odločitev zdi kajpak neustrezna.

Razne politične in civilnodružbene organizacije slovenske manjšine so se takoj odzvale in zahtevale umik sklepa, o goriškem županu pa je bilo slišati, da gre za nepopravljivega italijanskega desničarja, ki nasprotuje Slovencem.

Spor med slovensko manjšino in italijanskimi desničarskimi politiki ni novost. Zlasti tržaška desnica je vedno ostro nastopala do Slovencev, nekateri njeni današnji vidni voditelji, kot npr. aktualni vladni podtajnik Roberto Menia, pa so se v sedemdesetih letih proslavili celo v protislovenskih pretepaških odpravah.

A je za tegobe slovenske narodne skupnosti v Italiji res vsega kriva desnica? Sodeč po volilnih pozivih obeh manjšinskih krovnih organizacij (SKGZ in SSO) in uvodnikih v Primorskem dnevniku, manjšina nima druge izbire, kot da išče oporo pri »naklonjeni« levi sredini. Pa nič zato, če je npr. Demokratska stranka v rimskem parlamentu zavrnila predlog o večjezičnem nazivu dežele Furlanija Julijska krajina ...

No, kaj pa je leva sredina od leta 1954 prinesla slovenski skupnosti v Italiji, da ji krovni organizaciji nekritično izrekajo podporo?

Leta 2001 je v rimskem parlamentu izglasovala t. i. »zaščitni zakon«, ki je dejansko uzakonil ... diskriminacijo. Zakon namreč dopušča različno obravnavanje Slovencev glede na to, ali živijo v mestnem središču ali na podeželju. Kot če bi v Južni Afriki predlagali Nelsonu Mandeli, da se apartheid odpravi v zelenih podeželnih oazah ne pa v Johannesburgu ... Kot če bi se v Kopru domislili, da se dvojezičnost izvaja povsod, le na Titovem trgu, Kidričevi ulici in Kopališkem nabrežju nikakor.

Glavno besedo pri določitvi ozemlja, kjer naj se izvajajo zakoni za slovensko manjšino, ima Paritetni odbor, ki mu trenutno predseduje Bojan Brezigar (predlagala ga je SKGZ, medtem ko je SSO neuspešno kandidirala Iva Jevnikarja). V odboru sedi deset Slovencev in deset Italijanov. Večina izhaja iz vrst leve sredine, zato bi bilo pričakovati, da bo odbor sprejemal sklepe, ki so »naklonjeni« slovenski manjšini in zato tudi sožitju med narodi.

A, žal, so se taka pričakovanja izkazala kot utopična. Odbor nastopa zelo previdno, celo do take mere, da je pred nekaj tedni naročil upokojeni (!) deželni funkcionarki, naj s študijo preuči, v kakšni meri bi se lahko izvajala vidna dvojezičnost na ozemlju, za katerega je Paritetni odbor že sklenil, da se tam dvojezičnost izvaja v celoti. Skratka: Paritetni odbor je nekaj sklenil, v imenu »previdnosti« pa je svoj sklep z neobičajnim harakirijem postavil pod vprašaj.

Tovrstno nastopanje zagovarja predsednik Brezigar, nekaj slovenskih in večina italijanskih članov. Komunist Stojan Spetič in člani iz vrst SSO-ja oz stranke Slovenske skupnosti pa so z vzdržanjem ali glasom proti dali vedeti, da jim taka previdnost že preseda.

A osrednji manjšinski medij Primorski dnevnik in krovni organizaciji - zlasti SKGZ - še naprej krivijo desnico za vse slabo, kar se dogaja slovenski manjšini v Italiji. Toda Ettore Romoli slovenskih napisov ni odstranil le po svoji želji. Sklicuje se tudi na sklepe Paritetnega odbora, ki se je odločil, da bo ubral pot različnega obravnavanja Slovencev na podeželju in Slovencev v mestu.

So torej res vsega krivi le Italijani in italijanska desnica? Kaj pa če bi se nekateri predstavniki slovenske manjšine vprašali, kakšne sadove sta obrodila »strategija previdnosti« in nekritično zaupanje levi sredini?

Izpostavljamo

Anketa

Vreme

18°C

delno oblačno
veter: 4 m/s

Četrtek
15°C / 27°C

Petek
17°C / 23°C

Sobota
14°C / 22°C

Današnji dogodki

Facebook