Kaj se dogaja s človekovimi pravicami v Rusiji?

Oddelek za medijske študije UP Fakultete za humanistične študije Koper (UP FHŠ) je v sodelovanju s humanitarno organizacijo Amnesty International Slovenije pripravil predavanje z naslovom »Človekove pravice in svoboda medijev v Rusiji«, na katerem smo lahko prisluhnili Eleni Milashini, ruski novinarki časopisa Novaya Gazeta, ki podrobno pokriva dogajanje v Čečeniji in raziskuje umore nekdanjih kolegov novinarjev, ter Zalini Murdalovi, katere brat je v Čečeniji izginil leta 2001. Predavanja pa se je udeležila tudi Metka Naglič, vodja kampanj in medijev pri Amnesty International Slovenije, vodil pa ga je dr. Vlado Kotnik, profesor na UP FHŠ.

Elena Milashina je ruska raziskovalna novinarka, rojena 1977 v Moskvi, kjer je leta 2001 diplomirala iz novinarstva. Od leta 1997 piše za ruski časopis Novaya Gazeta, v katerem je poročala o številnih primerih kršenja človekovih pravic, nekaznovanosti za umore (tudi nekaterih kolegov novinarjev) in korupcije v Rusiji. Leta 2001 jo je rusko združenje novinarjev nagradilo za pisanje o primeru podmornice Kursk, med letoma 2004 in 2006 je vodila novinarsko raziskovanje o zajetju talcev v Beslanu, raziskovala in pisala je tudi o korupciji v ruski vojski. Leta 2008 je za poročanje iz Čečenije, Ingušetije in Južne Osetije prejela nagrado Saharov, ki jo Evropski parlament podeljuje za svobodo misli, govora in poročanja.

Zalina Murdalova je ruska državljanka, rojena leta 1977 v Čečeniji. Njen brat Zelimkhan Murdalov je pogrešan od 2. januarja 2001, ko so ga pridržali na policijski postaji v Groznem, od koder se ni več vrnil. Kazenska preiskava je pokazala, da je bil Murdalov v celici mučen, grobo so ga pretepli in na njem uporabili elektrošoke; nato so ga v kritičnem stanju odpeljali. Leta 2005 je bil zaradi mučenja Zelimkhana Murdalova na 11 let zapora obsojen polkovnik Sergei Lapin. O tem primeru je obsežno poročala Ana Politkovska, na sodišču pa je Zelimkhana zastopal nedavno umorjeni odvetnik Stanislav Markelov. Zelimkhan Murdalov je le eden izmed tisočih primerov prisilnih izginotij v Čečeniji.

Na pretresljivem predavanju, kjer smo izvedeli marsikaj o ruskem sodnem sistemu, tajnih združenjih in nenazadnje političnem ustroju te države, ni manjkalo smeha in pozitivnega zanosa, katerega navkljub na trenutke nevzdržnih situacijah v njihovem domačem miljeju, gostjama ni primanjkovalo.

Zgornji video odsek predstavlja kratek utrinek pogovora z Milashinovo (predavanje in pogovor sta potekala v angleškem jeziku).

Milašina: Ruski novinarji so trenutno profesionalni propagandisti (intervju za STA)

Kot je pojasnila Milašina, v Rusiji obstaja nekaj neodvisnih regionalnih medijev. Poleg Novaje Gazete sta med drugim neodvisna tudi ruski poslovni dnevnik Vedemosti in časnik Komersant, neodvisnih pa je tudi nekaj televizijskih postaj. Vendar pa v Rusiji, tako Milašina, ni nobenega drugega medija, ki je izgubil toliko novinarjev, kot jih je izgubila Novaja Gazeta.

Tuji dopisniki v Rusiji delujejo svobodno, so precej objektivni in svoje delo po oceni Milašine večinoma opravljajo profesionalno. Vendar za vsak dogodek, ki ga želijo pokriti, ne dobijo akreditacije. Te so po besedah Milašine pod nadzorom ruskega zunanjega ministrstva in tajne službe FSB. Pod nadzorom oblasti so tudi ruske tiskovne agencije.

Razmere se v času ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki je lani na položaju nasledil Vladimirja Putina, po njeni oceni niso spremenile. Milašina je prepričana, da so resnični sovražniki Rusije v tem trenutku ljudje, kot sta Medvedjev in Putin, saj ne dovolita, da bi v Rusiji prišlo do sprememb, ki bi lahko izboljšale življenje ljudi. Putin "je resničen lastnik Rusije. Ni predsednik, ni premier, on je lastnik Rusije," je povedala Milašina.

V času prvega demokratično izvoljenega predsednika Rusije Borisa Jelcina so bile razmere za medije po oceni Milašine boljše. Novinarji zaradi morebitnih kritik predsednika niso bili kaznovani. Ruska novinarka meni, da je bil Jelcin demokratičen predsednik, ki Rusiji ni vzel demokratičnih vrednot, vendar pa je ob koncu življenja izgubil vero v demokracijo.

Za svojega naslednika je namreč izbral Putina, ki je v preteklosti pripadal nekdanji ruski obveščevalni službi KGB in ki je simbolizira vse, česar se je Jelcin skušal znebiti. To kaže, da ni verjel v demokracijo, čeprav je sam bil demokratični predsednik, je pojasnila Milašina.

Milašina je za STA spregovorila tudi o oktobra 2006 umorjeni novinarki Novaje Gazete Ani Politkovski. Glavni razlog za njen umor - kljub temu da je bila umorjena na rojstni dan takratnega ruskega predsednika Putina - po mnenju Milašine ni bila njena kritična drža do sedanjega ruskega premiera.

"Glavni razlog, zakaj je bila Ana ustreljena, je bil po mojem mnenju ta, da je bila osebna sovražnica (proruskega čečenskega predsednika) Ramzana Kadirova," je prepričana novinarka Novaje Gazete. "To je glavni vzrok, zaradi česar je bila ubita," je prepričana.

Navadni Čečeni so imeli Politkovsko radi in se je spominjajo, vendar si tega ne upajo povedati, saj je to v tej ruski republiki prepovedano. Kot je pojasnila Milašina, so bili vsi osebni sovražniki Kadirova ustreljeni. "Eden za drugim," je dodala.

Oče Ramzana Kadirova, nekdanji čečenski predsednik Ahmad Kadirov, je bil po njenem mnenju boljši človek. Za razliko od Ramzana je bil politik, s katerim se je bilo moč pogovarjati. "Ramzan Kadirov je precej drugačen. Je zelo nevaren," je pojasnila in dodala: "(Ramzan) je nekakšna pošast, je nočna mora, ki se je zgodila Čečeniji".

Knjig Ane Politkovske v Rusiji sicer ni moč dobiti. Ana je bila najbolj znana Putinova kritičarka, želela je "zbuditi" Zahod in pojasniti, kaj se dogaja v največji državi na svetu. Njena vloga je po mnenju Milašine za to zelo pomembna. Bila je vir informacij, ki so jim ljudje na Zahodu zaupali in verjeli. V Rusiji pa je drugače. Večina ljudi v tej državi Politkovski ni verjela, njenih člankov niso in jih niti niso želeli brati, je pojasnila ruska novinarka in dodala, da je na Politkovsko kljub temu veliko Rusov ponosnih.

Milašina je za STA spregovorila tudi o tem, kakšno mnenje imajo o Politkovski in drugih aktivistih za človekove pravice, kot je šahovska legenda Gari Kasparov, navadni Rusi. Politkovska in Kasparov sta želela za Rusijo storiti nekaj dobrega, vendar je večina Rusov zaradi propagande prepričanih, da sta Politkovska in Kasparov sovražnika Rusije, je pojasnila.

Mladi Rusi pa po besedah Milašine na drugi strani počnejo stvari, ki jim bodo prinesle denar. "Če jim ljubezen do Putina prinese denar, ga bodo imeli radi," je dejala ruska novinarska in hkrati pojasnila, da to ne pomeni, da ga imajo resnično radi. Ob tem je dodala, da je med mladimi v Rusiji veliko razlik. Nekateri se zavzemajo za človekove pravice, medtem ko so drugi, med njimi skupina Naši, naklonjeni oblastem.