»Naj si vsakdo prizadeva, da se ne poroči, če pa je poročen, naj živi z ženo kot brat s sestro!«

Kreutzerjeva sonata zaživela na odru SSG Trst.

Na odru Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta (SSG) je zaživela nova produkcija, in sicer slovenska praizvedba klasike svetovne literature 19. stoletja,  »Kreutzerjeva sonata«, Leva Nikolajeviča Tolstoja.

Za izvedbo izjemno obsežnega in zahtevnega projekta, kakršnemu na obalnem prostoru že leta nismo bili priča se gre v prvi vrsti zahvaliti predvsem pronicljivi dramatizaciji in priredbi Branka Jordana, ki je Tolstojevo življenjsko izpoved spretno predelal v dve medsebojno povezani pripovedi, avtorjevo, torej Tolstojevo lastno prevpraševanje svojega zakona, in pripoved njegove povesti, v kateri je prvoosebno opisan umor žene. K uspešni izpeljavi pa gredo zasluge zagotovo tudi Mihi Golobu, režiserju mlajše generacije slovenskih gledaliških ustvarjalcev, ki že drugič sodeluje s SSGjem po uspešni postavitvi gledališke igre Maraton v New Yorku, ki smo jo lahko zasledili na lanskem sporedu Slovenskega stalnega gledališča. Zasluge za dovršeno in efektivno scensko postavitev pripadajo Branku Hojniku, za glasbeno podlago pa je poskrbel Vasko Atanasovski.

V Kreutzerjevi sonati, zgodbi, ki razkriva bolečine človeškega duha, vpetega v družbene konvencije, iz katerih ne more pobegniti, je vsekakor potrjen Tolstojev pozen pogled na družinsko življenje, na spolnost, na žensko in na samo človekovo bivanje v svetu. Ritem zapletov in razpletov na odru narekuje vlak, ki prekorači literarno progo, da bi se usmeril v tirnice Tolstojeve življenjske zgodbe, njegovega pobega od doma, žene in samega sebe, ko je bil star 82 let in ga je smrt doletela na postaji Astapovo. V ospredju je zakonski odnos Vasje Pozdniševa (Romeo Grebenšek) in ljubosumnost, ki ga privede do umora. Razvoj dogajanja, ki tragično izbruhne v končno dejanje, se odvija na nivoju notranje razklanosti človeka. Ob tragični ljubezenski in zakonski povesti, ki se zaradi ljubosumja zaključi z umorom se vije praznina. V njej je nekaj več kot zakonsko življenje, v njej je nesmisel bivanja. Pozdnišev umor žene Elene (Nikla Petruška Panzon) je torej logična posledica praznine, ki ga oblije po tem ko ženi predstavi prijatelja glasbenika Sergej a I.Tanejeva (Primož Forte) in ga ljubosumnost zaradi njune skupne ljubezni do glasbe začne obsesivno preganjati. Beethovnova Kreutzerjeva sonata za violino in klavir je povod za usodni razvoj samo domnevne zakonske nezvestobe, a čisto realne, nasilne smrti, ki jo krivec podoživlja in analizira s svojim pripovedovanjem. Tolstoj, ki v svojih dnevnikih priznava, da je v Sonato pretihotapil vse dileme svojega zakona s Sofijo Andrejevno, je ob bok zgodbi zapisal: »Naj si vsakdo prizadeva, da se ne poroči, če pa je poročen, naj živi z ženo kot brat s sestro. Ugovarjali mi boste, da bi to pomenilo konec človeškega rodu. No, velika sreča! Predpotopne živali so izginile z zemlje, človeške živali bodo tudi izginile.«

Za Zorana Kanduča je Tolstojevo delo »žalostna zgodba o odurni kakofoniji družinskega življenja, saj pripoveduje o zakonski zvezi, ki se kmalu preobrazi v pekel, na koncu pa junak zgodbe spozna, da ni tako samo njegovo zakonsko življenje, ampak da devetindevetdeset odstotkov zakoncev živi v enakem ali vsaj zelo podobnem peklu«.

Izpostavljamo

Anketa

Današnji dogodki

Uporabne informacije

TV spored

Vreme

20°C

veter: 3.2 m/s

Četrtek
19°C / 30°C

Petek
20°C / 27°C

Sobota
17°C / 27°C

Facebook