Branko Žnidarčič izdeluje maske, ki izvirajo iz Liga in vasi v bližini, s področja Kanalskega Kolovrata. Maske so posebnost tako v slovenskem kot evropskem merilu, saj naj bi bile edine pustne maske, ki so izdelane iz bakrene in aluminijaste pločevine. Maske iz podobnih materialov pa naj bi po svetu uporabljali le v obredne namene.

Maske, ki predstavljajo posebno materialno dediščino danes oživljajo v etnološkem društvu Liški pustje, Kanal pa se je prav zaradi liških pustov uvrstil v Evropsko zvezo karnevalskih mest.

Gonilna sila društva je spet Branko Žnidarčič. Pri izdelovanju mask mu pomaga tudi žena, njegova družina, prijatelji. Poleg novih mask pa izdeluje tudi rekonstrukcije mask iz 19. stoletja, ki jih je našel ali po pripovedi zapisal in narisal Pavel Medvešček, raziskovalec in popisovalec nesnovne in snovne dediščine na Primorskem.

Liški pustje večino leta preživijo v kleti Branka Žnidarčiča v Kanalu. Tam najdete ‘ramaštona', ‘ramauše', ‘brajo', ‘bajarje', ‘ta lepo in ta lepega' ter druge puste. Na zidu pa na desetine novih mask, ki še posebej pospešeno nastajajo po novem letu, "ko zadiši po pustu". Branko Žnidarčič pravi, da so maske povsod, na zidu, po okenskih policah, v predalih...

Ob pustu pa te posebne maske in kostumi zapustijo klet in gredo preganjat zimo. Tudi letos jo bodo preganjali po vsej Sloveniji. Vabijo pa jih tudi v tujino. Ampak za vse ni časa. Še posebej med tednom je težko dobiti ljudi, ki so večinoma zaposleni.

Že teden dni pred pustno nedeljo bodo Liški pustje zimo preganjali na karnevalu v Kanalu(v nedeljo, 15. februarja), skupaj s šoštanjskimi ‘koši', kurenti iz Markovcev pri Ptuju, ‘šelmarji' iz Kostanjevice na Krki, ‘orači in kosci' iz Dobove, pustno skupino Batje Ravne, šemami iz Vrbovega, čarovnicami iz Cerknice, munskimi zvončarji iz Mun na Hrvaškem, na čelu povorke pa bo tolminska pustna muzika. Vabljeni!

Pogovor z Brankom Žnidarčičem, ki se je zgodil v slavni kleti-muzeju, polni Liških pustov in mask, pa si lahko pogledate v videu.