Dovolj natolcevanj

Komu novinarji nismo všeč?

Zelo sem počaščen, da je na Primorska.info največ komentarjev prav pod mojimi članki, saj je tudi to eden od pokazateljev, da so tudi med najbolj branimi. Seveda je dobrodošlo tudi kakršnokoli mnenje ali komentar, saj je prostor pod našimi prispevki temu tudi namenjen. Zelo nizkotno pa je podtikanje neresnic samemu novinarju, ki o nečem poroča.

K pisanju tega članka me je spodbudil komentar nekoga, ki se, ker med nogami pač nima ustreznih atributov, da bi se predstavil s polnim imenom in priimkom, podpisuje z »goričan«, in trdi, da je moje poročanje v zvezi s poškodbami stebra na kaninskem smučišču eno samo zavajanje in laži. Govori o duetu, čeprav smo bili na novinarski konferenci pri samem stebru prisotni v glavnem novinarji vseh slovenskih medijev. Poročanja posameznih medijev se v ničemer ne razlikujejo in so odraz tistega, kar je bilo povedano. Navedena so samo dejstva. Če pa kdo od vas, ki bi si tako želeli, da na bovškem vse skupaj propade, pozna argumentirano  drugačno plat zgodbe, vas z velikim veseljem vabim pred mojo tele-kamero, saj bom z vami z veseljem opravil tudi daljši intervju. Prav gotovo pa bom na vsako vašo vprašanje, zastavljeno pred tele-kamero, poiskal tudi odgovor. Od tistih, ki me bojda vlečejo po bovškem forumu, tega še nisem doživel, čeprav sem jih že večkrat povabil tudi v oddajo z neposrednim prenosom in bi lahko povedali čisto vse, kar bi hoteli. Zato dvomim, da se bo tudi na ta poziv našel kakšen korenjak. Če se še podpisati ne upajo, bo pred kamero še toliko težje.

Od kod pa toliko skrbi ravno o mojih novinarskih sposobnostih?  V priloženih fotografijah je moja mednarodna novinarska izkaznica. Ste res prepričani, da jo lahko dobi vsak?

Da bodo pošteni in dobro misleči bralci in gledalci tega spletnega medija  lahko brez pomislekov o objektivnosti mojih prispevkov lahko še naprej zaupali objavljeni vsebini, pa mi dovolite, da dodam še nekaj o svoji karieri.

V novinarske vode sem zaplaval v začetku leta 1999, ko sem začel za občine Bovec, Kobarid in Tolmin  poročati za TV Primorka.  Koncem leta 2000  me je k sodelovanju povabil Radio Koper, za Primorska.info pa poročam dobrih 6 mesecev. Delam torej za 3 medije in 3 občine, od slednjih, predvsem o občini Bovec, pa je bilo prej bolj malo slišati.

V svoji karieri sem imel na sedežu NATO v Bruslju daljši intervju z Georgeom Robertsonom, ko je bil ta Generalni sekretar NATO-a.  Za izvrsten intervju mi je osebno čestital. S predsednikom EP Hansom Gertom Pöteringom sem imel daljši intervju v njegovem  kabinetu v Strasbourgu.  Mesečno sem eno leto pripravljal  oddaje iz EP, pri tem pa sem imel večkrat intervjuje z vsemi slovenskimi poslanci v EP. Do sedaj so pred mojim mikrofonom in kamero stali že vsi slovenski predsedniki in predsedniki vlad RS. Na Pantovčaku v Zagrebu sem v rezidenci predsednika Hrvaške, Stijepana Mesića, z njim opravil dva, 40 minutna intervjuja. Če že ne prvi, sem bil vedno med prvimi v vseh kriznih situacijah ob naravnih in drugih nesrečah. Spoštovan sem tudi med kolegi novinarji in v svojem novinarskem cehu, glede na opravljene ankete pa me tudi večina bralcev, poslušalcev in gledalcev (od 500 vprašanih 482 brez pripomb na moje delo), z velikim veseljem bere, posluša in kot novinarja in televizijskega voditelja tudi gleda.

Objavil sem že številne, zelo gledane potopisne oddaje, med katerimi je bilo tudi veliko reportaž z Bovške. To pa je res bilo manj novinarsko, saj je bila za Bovško čista reklama. Če delaš za manjše medije, moraš poprijeti pač za vse.

Tistim, ki me ogovarjajo z občinskim »piarovcem« pa naj povem, da so takrat, ko sem bil res PR pri Občinskem štabu civilne zaščite, za kar imamo sicer lep slovenski naziv, ODNOSI Z JAVNOSTMI,  moje delo tako novinarji, kot tudi Republiški štab CZ, ocenili za odlično. Mimogrede, prav na novinarske pozive se je v kratkem času oglasilo veliko lastnikov apartmajev, ki so jih odstopili prebivalcem Loga pod Mangrtom potem, ko je plaz odnesel del njihove vasi.

S sprejemom v Društvo novinarjev Slovenije in IFJ, pa te funkcije nisem mogel več opravljati, zato že vse od takrat pri OŠCZ nisem več zadolžen za  odnose z javnostmi. Za Občino Bovec pa te funkcije nisem nikoli opravlajal.

Vsega tega nisem zapisal zato, ker bi si želel sam peti hvalo, temveč zato, da bodo resni uporabniki teh strani lahko sami ocenili, ali gre zaupati nekomu, ki se s polnim imenom in priimkom vedno izpostavi v še tako perečih zadevah, ali pač nekomu, ki nad komentar napiše »goričan«, pa še to z malo začetnico, saj verjetno velike ni vreden. Vprašanje je tudi, če je sploh Goričan, ali pa je eden tistih, sicer redkih Bovčanov, ki objektivno poročanje štejejo za vest, ki govori njim in njihovim interesom v prid.  Ko sem jih povabil pred kamero in v studijo, da bi o domnevnih nepravilnostih javno spregovorili, pa so stisnili rep tako trdno med noge, da je veliko vprašanje, če jim je ob pomanjkanju ostalih atributov med nogami, sploh še ostal cel.

Za zaključek pa sledeče:

Rad imam novinarsko delo in ga bom, dokler mi bo služilo zdravje, z največjim veseljem opravljal še naprej. Z velikim veseljem pa bom sprejel tudi vse argumentirane kritike, saj so mi prav te veliko pomagale na moji profesionalni poti. Ta pa od orodjarja do novinarja z mednarodno licenco ni bila lahka.

MILAN ŠTULC

Izpostavljamo

Anketa

Vreme

18°C

delno oblačno
veter: 4 m/s

Četrtek
15°C / 27°C

Petek
17°C / 23°C

Sobota
14°C / 22°C

Današnji dogodki

Facebook