Zaljubljeni v smrt ali o spominu nekega naroda
Trst, 28. 01. 2009 ob 7:30, Alma ČauševićGledališka predstava Slovenskega stalnega gledališča Trst
Najnovejšo in predvsem prostoru primerno gledališko predstavo Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta, ki nosi malce zavajajoč, a zato nič manj ustrezen naslov, Zaljubljeni v smrt, bi zlahka uvrstili v tisto kategorijo gledališkega ustvarjanja, ki zna zadostiti svojemu namenu.
Smrt in ljubezen v svojih doživljajskih različicah se na odru stapljata s pretresljivo zgodbo o usodi neke ljubezni, neke smrti, nekega posameznika in nekega naroda. Skozi oživljanje delčkov iz spomina Eme Tomažič (Miranda Caharija), ki predstavlja gonilno silo poteka in razpleta dogodkov se linija med živim in umrlim briše. Njena bremena spomina, ki burijo duha, ohranjajo mrtvo pri živem, neizpolnjeno v željnem.
Spomin postane resničnost, želja prevlada. Skozi spominski labirint gospe Tomažič, ki se ne more posloviti od svojih pokojnih otrok, ustreljenega Pinka Tomažiča (Primož Forte) in Danice Tomažič (Nikla Petruška Panizin), umorjene skupaj z možem Stankom Vukom (Romeo Grebenšek) in morda celo noseče. Ti v senci njenega spomina nenehno prodirajo v resnično in rekonstruirajo čas preteklega.
Zaljubljeni v smrt je drama o bolečih spominih, ki v Emi Tomažič nikakor ne morejo doseči sprave in ki zavoljo obstoja mrtvim dajejo dih in jih v skladu s Tomizzovim ubojem zakoncev Vuk, iz romana Mladoporočenca iz ulice Rossetti postavljajo v sfero večnega in nikoli minljivega spomina, ki še danes stoji kot opomin na vprašanje o mestu tržaške slovenske družbe.
V zgodbi o ljubezni med zakoncema Vuk najprej pademo v čas odkrivanja čustev in iskanja smisla. Tako skozi dogajanje na odru spoznamo mlado in poželjivo Danico Tomažič, ki se na trenutke kaže kot razvajena in pozneje kot zdolgočasena gospa Vuk, seksualno nenasitna, nekonformistična, željna pustolovščin in priznanja. Skozi zgodbo svoj obstoj osmišlja v ljubezni do Stanka Vuka, vselej vzvišenega, na začetku privlačnega mladeniča vrednega greha, po vrnitvi iz zapora pa togega, konzervativnega, strogega moža, nezmožnega sproščenosti in pripadanja. Kot nasprotje Danice in delno v podporo njenemu iskanju smisla je v igro postavljena slovenska služkinja Rina. Na trenutke trapasta in naivna, a zato nič manj iskrena v svojem tradicionalnem slogu, ki jo drži v stalnicah zamegljenega uma - nezmožno osvoboditve. Rinin mož, Angelo (Primož Forte), je v dogajanje vpet kot prizemljen, nekonflikten in na trenutke preveč ustrežljiv vrtnar družine Tomažič. Pinko, svobodnjak in sanjač, idealist brez meje, Daničin nepozabljeni brat in vselej spremljajoča slika njene mladosti pa igra jabolko spora med utečenima zakoncema Vuk, ki se nikakor ne moreta osvoboditi svojih političnih prepričanj in družbenih okvirov zaradi katerih počasi toneta v precep med smislom in željami.
Onkraj vsakdanjega površinskega kokodakanja o večnem in minljivem, o dejstvih in spominu, o človeku in pripadanju, si najnovejša produkcija Slovenskega stalnega gledališča Trst v koprodukciji zasebnega kulturnega zavoda Novi ZATO.(s piko) raje vtira pot skozi prostor med resničnim in želenim, med bolečino in blaznostjo, med razumom in srcem.
Dramski prvenec Tamare Matevc, nas tako brez zapletenih in dolgočasnih uvajanj na poti h koncu transportira v intimo človeškega utripa, ki se hkrati napaja ter zgublja v sferi mesenega poželenja in potrebe po spravi. V izjemni režiji in scenski postavitvi Sama M. Strelca, gledalec nevede pada v obzorja pozabljenega, medtem ko ga nenehno preveva občutek nezmožnosti premika.
V prenovljeni Mali dvorani tržaškega Kulturnega doma, z izjemno usklajeno in tekočo igralsko zasedbo, odlično scenografijo, režijo in dramaturgijo drama zaživi v polnem pomenu. Tu ne gre za prekladanje s prepričanji o levem in desnem, o pravem in napačnem, o slovenskem in italijanskem. Gre za zgodbo o ljubezni, ki se razteza onkraj zaljubljenosti, onkraj smrti in življenja. Vtisnjena je v spomine in želje, v smisel, ki daje možnost po pripadanju in življenju onkraj pozabe, tudi po tem, ko Ema Tomažič izdahne svoj zadnji dah in tudi po tem ko se predstava konča in pusti spominu, da ukrade svoj čas.
Ostale sveže novice
Zlatna vila v roke primorskim APZjevcem
Diners Club Slovenija ne sme več opravljati plačilnih storitev
Intereuropini delničarji junija o novih nadzornikih
V Marezigah ta konec tedna že 41. praznik refoška
Ta vikend v okviru akcije 0,0 šofer - trezna odločitev tudi poostren nadzor na cestah
Večina članic EU naj bi omejila zaposlovanje delavcev iz Hrvaške
Janković naj ne bi najel posojila, ampak sklenil dogovor o poplačilu obveznosti
V izogib zlorabam uporabniškega imena priporočamo, da komentirate prijavljeni. V kolikor nimate uporabniškega imena še nimate, se registrirajte.







