Energetska strategija Severnega Jadrana

Vsakršna nesreča, ki se zgodi je nevarnost za okolje, hkrati pa je tudi pokazatelj pomanjklivosti, ki so še vedno prisotne ne glede na tehnološki razvoj.

Javnosti pogosto razkrita, na videz še tako enostavna distribucija plina sama po sebi predstavlja kar zahteven proces, saj mora, da bi zadostila svojemu namenu izpolnjevati določene pogoje, kot so varnost, tehnična brezhibnost in ekonomska upravičenost. 

Porast potrebe po naravnem plinu je sprožilo onesnaževanje okolja, ter vedno višje cene nafte in naftnih derivatov, saj je naravni plin najčistejši primarni vir energije, obenem pa je tudi energijsko učinkovit in vsestransko uporaben. Lahko sklepamo, da bo zaradi njegovih lastnosti v prihodnosti njegova poraba samo še naraščala. Svetovna poraba plina je že dosegla približno 20% svetovnih energetskih potreb. Eden največjih izzivov današnjega časa je najti način, kako zadovoljiti hitro naraščajoče svetovne potrebe po energiji in obenem preprečiti onesnaževanje okolja in klimatske spremembe. 

Naravni ali zemeljski

Ekološko popolnoma neoporečnega goriva, ki bi že bilo množično v uporabi, še ni. Med fosilnimi gorivi, ki se največ uporabljajo, pa je naravni plin okolju najbolj prijazen. V primerjavi s premogom in nafto vsebuje zanemarljivo malo žvepla, precej nižje so tudi ostale vrednosti škodljivih snovi, ki se sproščajo pri zgorevanju: ogljikov dioksid (CO₂), ogljikov monoksid (CO), dušikovi oksidi (NOx); prašnih delcev, saj pa praktično ni.

Naravni plin ali zemeljski plin velja za najčistejši primarni vir energije, obenem pa je tudi energijsko učinkovit in vsestransko uporaben. Je fosilno gorivo, nastalo pred mnogo milijoni let. Flora in favna, ki so jo kamnite gmote pokopale v morja in jezera, se je zaradi velikega pritiska in silne vročine spremenila v ogljikovodike različnih stanj - v trdne (premogi), tekoče (nafta) in plinaste (zemeljski plin). Po drugi razlagi pa zemeljski plin še vedno nastaja v procesih, ki se odvijajo v velikih globinah v notranjosti zemlje. Bližje površini priteče pri potresih in premikih zemeljskih plasti.

Naravni plin je zmes različnih plinov, od katerih je največ metana (tudi do 99 %). V manjših količinah so prisotni še etan, propan, butan, primesi težjih ogljikovodikov, dušik in ogljikov dioksid. Med predelavo se iz njega odvaja propan, butan in vse višje ogljikovodike, tako da njegovo osnovno uporabno vrednost predstavlja metan, ki je nestrupen, brez barve, vonja in okusa. Lažji je od zraka, vnetljiv ter gori z modrikastim plamenom.

Uporabljamo ga za ogrevanje, hlajenje, proizvodnjo toplote v tehnoloških procesih, proizvodnjo elektrike in kot surovino širokega spektra v kemični industriji. 

 Deleži porabe naravnega plina v Sloveniji po panogah, vir: www.geoplin.si 

Plin lahko uporabljamo tudi za proizvodnjo električne energije. To je postopek hkratne proizvodnje toplote in elektrike. V kombiniranih plinsko-parnih napravah predstavlja tak način uporabe zemeljskega plina najučinkovitejšo izrabo energetskega potenciala goriva in s tem finančne prihranke. Sodobna tehnologija omogoča kogeneracijo tako pri majhnih energetskih porabnikih kot v največjih industrijskih kompleksih.

Naslednja pomembna prednost uporabe naravnega plina je v tem, da potuje po plinovodnih ceveh, ki so skrite pod zemeljskim površjem in ne obremenjujejo naravnega okolja. Prenos in distribucija naravnega plina po ceveh razbremenjuje cestni in železniški promet, ne povzroča hrupa.

Med vsemi fosilnimi gorivi, ki jih danes uporabljamo je naravni plin do okolja najbolj prijazen. Kurilno olje in premog vsebujeta velike količine žvepla. Žveplo se pri zgorevanju spreminja v žveplov dioksid, ki neposredno ogroža zdravje ljudi, skupaj z dušikovimi oksidi pa povzroča kisli dež, ki uničuje reke, gozdove, polja in jezera. V primerjavi s premogom ali kurilnim oljem je v zemeljskem plinu žvepla zanemarljivo malo.

Sodobna tehnologija omogoča, da se pri zgorevanju zemeljskega plina sprošča precej manj strupenih dušikovih oksidov kot pri drugem gorivu.

Posebno pomembna prednost zemeljskega plina je v tem, da ne pušča za sabo ne pepela ne saj. Eden glavnih dejavnikov za nastanek tople grede je ogljikov dioksid. Pri izgorevanju naravnega plina pa je emisija ogljikovega dioksida npr. v primerjavi s kurilnim oljem kar za tretjino manjša. 

Plinske nesreče

Vsaka situacija nesreče se razvije z načelom svojega unikatnega scenarija. Najbolj tipični povzročitelji nesreč vključujejo napako na opremi, napake zaposlenih, ekstremne zunanje pogoje. Glavno tveganje pa je pogojeno z razlitji in izbruhi plinov in ostalih kemičnih substanc. Okoljevarstvene posledice teh nesrečnih so lahko zelo hude, včasih dramatične, še zlasti pa to velja za obale v stoječih vodah ali v okolju s počasno vodno cirkulacijo. 

Prevoz s tankerji

Zelo nevarna situacija lahko nastane v primeru nesreče tankerja za prevoz plina. Nesreče plinskih tankerjev, pa čeprav je manj možno, da se zgodijo lahko povzročijo gorečo eksplozijo. Zgodi se lahko zaradi hitrega izlitja tekočega plina na vodno površje v obliki ledu in plinskih oblakov, ki jim sledi nasičenost in eksplozije. 

Skladišča

Podvodni rezervoarji za skladiščenje tekočih hidrokarbonov, kot jih predvideva projekt plinskih terminalov v severnem Jadranu, so pomemben element večine plinskega razvoja. Ponavadi so uporabljeni, ko so cevovodi glavna transportna pot. Običajno so podvodni skladiščni prostori s precejšnjimi kapacitetami zgrajeni v bližini platformnih temeljev ali so situirani v seizimiološko varnem okolju, v območju razvoja in v bližini obalnih terminalov. Seveda obstaja možnost tveganja za poškodbo teh podvodnih tankov in izpustitev njihove vsebine še zlasti med praznjenjem ter polnjenjem in pod določenimi vremenskimi pogoji. Na primer po razlitju 1.200 ton surove nafte leta 1988 iz podvodnega tanka med nevihto v severnem morju, so nekatere države predstavile omejitve za inštalacijo takšnih struktur v bližini obale. 

Plinski terminal v Tržaškem zalivu

V poročilu Slovenije do plinskih terminalov v Tržaškem zalivu je zapisano da ima projekt morskega plinskega terminala v zalivu škodljive okoljske vplive zaradi: 

• velikega tveganje trčenja tankerjev v zalivu,
• disperzije toksičnih čistilnih sredstev ter
• negativnih vplivov na morsko biodiverziteto z močnim povečanjem ladijskega prometa.

Ne samo da slovensko, tudi prebivalstvo na italijanski strani ni naklonjeno gradnji plinskih terminalov. Izsledki varnostne študije kažejo, da bi primer terorističnega napada na morski terminal ogroženo območje radia vsaj dveh kilometrov. Poleg tega pa bi bili ob pretovoru plina primorani zaradi varnosti ustaviti gospodarski promet v tem delu zaliva. Estetski vidik zadeva predvsem slovensko stran, saj bi bil terminal, ki je bližje slovenski kot italijanski strani, posebej viden s slovenskega dela obale.

Kopenski terminal v Žavljah bi bil za plovni režim v Tržaškem zalivu še bolj problematičen. Poleg tega, da projektna študija ne konkretizira povezovalnega plinovoda do terminala, pri tem projektu niso upoštevane ravno najboljše, trenutno razpoložljive, tehnološke rešitve. Sploh pa pozabljamo na nekatere projektne zamisli, kot sta plinovod Volta in Jadranski plinovod, ki sta za Slovenijo ravno tako zanimivi rešitvi. 

Plinovod Volta

Plinovod Volta je projekt, ki je star skoraj že deset let. Zasnovan je bil leta 1997, vendar je bil večino časa zamrznjen, zadnje okoliščine pa so vplivale, da je postal zopet aktualen. Ker je stanje danes precej drugačno od stanja pred desetimi leti, saj vsi težijo k razpršenosti transportnih poti in oskrbe, ta projekt postaja realen. Predvsem je tak plinovod najmanj sporen iz ekološkega aspekta in posega v okolje, saj predvidena poteka ob cesti. Oskrbno-tranzitni plinovod Volta bi šel čez od Rusije skozi Slovaško, Madžarsko in Slovenijo do Italije. Kljub neprizadetosti Slovenije v primeru omejevanja oskrbe s plinom minuli teden, moramo stremeti k dobavi večje količine plina in podaljšanju pogodb ter iskanju novih poti.

Plinovod Volta bi vsekakor vplival tudi na idejo o gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, saj bi Italija na ta način oplemenitila dobavo obstoječih virov oskrbovanja. Res da ne povsem neodvisno, bi pa bila dolgoročna rešitev za oskrbo s plinsko energijo tako za Slovaško, Madžarsko, Italijo, kot tudi Slovenijo. 

Jadranski plinovod

Evropski strokovnjaki so že v preteklem obdobju prav tako preučili možnost izgradnje plinovoda z Jadranskega morja do srednje Evrope. Na ta način je dosežena manjša odvisnost Evropske unije od ruskega plina. V strukturi uvoženega zemeljskega plina, ki za EU predstavlja več kot 40 % je približno polovica omenjenega energenta iz Rusije. Nekateri deli vzhodne in srednje Evrope so popolnoma odvisni od ruskega plina, zato strokovnjaki še vedno proučujejo možnosti za izgradnjo jadranskega plinovoda.

 Slika: Jadranski plinovod, vir: www.inogate.org 

Transport naravnega plina?

Obdobje nafte se počasi bliža koncu. Vprašanje je le kateri energent jo bo nadomestil. Brez dvoma bo to funkcijo, če ne v celoti, pa vsaj delno prevzel naravni plin, katerega zaloge so po oceni stroke še vedno zadostne. Omrežja plinovodov se vse bolj širijo in z napredno tehnologijo postajajo vse bolj varnejši transport naravnega plina.

Transport naravnega plina po plinovodih se je izkazal za enega najučinkovitejših in najvarnejših načinov transporta doslej, kar je dokazano s tisoči kilometrov plinskega omrežja po vseh kontinentih in celo pod morjem. A tveganje je vedno prisoten dejavnik, ki ga absolutno ni moč odstraniti, prav gotovo pa se delovne procese da optimizirati. Tudi z varnostnega vidika. Nesreče se dogajajo in vedno se bodo. Prav nihče ni imun pred njimi. Zavedati pa se je potrebno, da pri tem najbolj trpi okolje in posledično tudi mi sami. Zato moramo z dobrimi strategijami in dolgoročnimi plani stremeti k izboljšanju večine delovnih procesov, ki bodo take katastrofe preprečili. 

Izpostavljamo

Anketa

Današnji dogodki

Uporabne informacije

TV spored

Vreme

22°C

jasno
veter: 3.2 m/s

Petek
21°C / 28°C

Sobota
19°C / 28°C

Nedelja
17°C / 28°C

Facebook