Nekoliko strokovno obarvan aspekt cestninjenja v slovenskem prostoru

Obstoječe rešitve cestninjena v prostem prometnem toku

Že leta 2004 je bila opravljena temeljita raziskava o upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v tako imenovanem prostem prometnem toku na slovenski cestni mreži. Študija obdeluje kar dva koncepta oz. tehnologiji cestninjenja, in sicer z uporabo DSRC tehnologije in uporabo GPS (GALILEO)/GSM tehnologije.

vir: EC EU

Primer elektronskega cestninjena z uporabo tehnologije pozicioniranja s pomočjo satelitov

Na osnovi sklepa vlade Republike Slovenije, da se v letu 2008 uvede popolnoma elektronski način cestninjenja, ki je v skladu z razvojnimi trendi v svetu sta tedanji ministrstvi, Ministrstvo za promet in Ministrstvo za informacijsko družbo naročili študijo upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku. Rezultat študije naj bi bil predlog najoptimalnejšega načina cestninjenja v Republiki Sloveniji.

Toda glede na onesnaževanje okolja ima promet, kot nekakšen generator produciranja tako imenovanih toplogrednih plinov, precej opraviti tudi z načinom cestninjenja. Promet, ki v razvitih državah (OECD) porablja približno 21% energije, pomembno prispeva k onesnaženju zraka. Nanj odpade približno 50% sedanjega onesnaženja zraka, posebno v Evropi in Severni Ameriki, kjer je koncentriranih 1/3 vseh vozil na svetu. Vse to navajam, da bi lažje razumeli stališča pri izbiri načina cestninjenja v danem prostoru.

Aprila 2004 je bila objavljena Direktiva Evropskega parlamenta in sveta o interoperabilnosti elektronskega cestninjenja, ki v svoji vsebini obravnava in predpisuje le dve možnosti, in sicer:

⌐     tehnologija elektronskega določanja, ki bazira na uporabi tehnologije pozicioniranja s pomočjo satelitov (GPS, GALILEO) in

⌐     tehnologija cestninjenja v prostem prometnem toku z DRSC mikrovalovnimi sistemi po standardih CEN TC 278.

Koncept elektronskega beleženja in tarifiranja uporabe cest v prostem pretoku, kot omenjeno, bazira na tehnologiji pozicioniranja s pomočjo satelitov. Naprava tako ob prehodu vnaprej določene obračunske točke (virtualna cestninaska postaja) izvede algoritem plačevanja (predplačniški ssistem) ali pa pošlje preko ustreznega operaterja mobilne telefonije podatke o uporabniku oz. vozilu.

Koncept pobiranja cestnine s pomočjo tehnologije mikrovalov kratkega dometa, pa temelji na mikrovalovni komunikaciji med tablico vmeščeno v vozilo in obcestno opremo. Tovrstna tehnologija, ki sicer po logiki precej spominja na vinjetni sistem, zahteva postavitev cestninskih portalov zaradi česar je manj primerna oz. neprimerna za cestninjenje na celotni cestni mreži in je tako uporabna le za cestninjenje na avtocestni mreži ali mestnih obvoznicah. Prednost tega sistema je le lažji prehod iz obstoječega sistema (nekoč ABC) na sistem cestninjenja v noviranem toku saj lahko na območju cestninskih postaj še nekaj časa lahko ohranimo del klasičnih cestninskih stez za cestninjenje vozil brez opreme (npr. tujci, po oceni katerih je trenutno ureditev slovenskega vinjetnega sistema absolutno diskriminatorna). Druga prednost pa je, da ni potrebno s portali opremiti prav vseh priključkov.

Koncepta sistema cestninjenja sta popolnoma različna, zato je smiselno različno ponderirati uporabljene kriterije glede na to, kje naj bi bil predlagani koncept sistema cestninjenja uprabljen. Naj omenim, da se ocene oz. vrednosti uteži med sistemoma na območju cestninskih cest ne razlikujejo prav dosti, med tem ko se pojavijo razlike v ocenah obeh obravnavanih sistemov v primeru cestninjenja na celotnem omrežju. Slednje pa bi bilo z vidika onesnaževanja ozračja še kako pravično. Naj plača tisti, ki okolje v katerem sobiva tudi onesnažuje in ga s tem tudi obremenjuje. Tako kot priča temeljni princip EU.

Če je izbira vinjentnega sistema v slovenskem prostoru upravičena kot bolj ekonomsko sprejemljiva rešitev, lahko navzlic manj spodbudnim številkam navsezadnje pomislimo na dober vir financiranja , ki je prodaja avtocestnih odsekov, kot se je to že leta 2002 zgodilo v Franciji.

Izpostavljamo

Anketa

Vreme

Koper, 12:33

S primorska | J Primorska

12°

zmerno oblačno
veter: 10m/s

Ponedeljek
-3°C / 3°C

Torek
-5°C / 4°C

Sreda
-6°C / 4°C

Današnji dogodki

Facebook