Peter Bossman: »Če bo Slovenija igrala na turizem, bo zmagala«

V zadnjem poletnem mesecu smo obiskali župana najbolj turistične občine v Sloveniji.

Ob koncu poletja smo z županom Pirana Petrom Bossmanom kramljali o izkupičku letošnje turistične sezone. Povprašali smo ga tudi, kaj je botrovalo konstantnemu upadanju turistov v zadnjih letih in kako goste, ki so nujni za preživetje piranske občine, pridobiti nazaj. Naš sogovorec je tudi zdravnik in z nami je delil svoje poglede na zadnja dogajanja v izolski bolnišnici ter priznal, da se s finančnimi težavami srečujejo tudi v privatnem zdravstvu. S sogovornikom se nismo mogli izogniti tem o trenutnem političnem dogajanju v Sloveniji in bližajočem se vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, ki ga bo kot obmejna občina, Občina Piran, dobro občutila. Seveda smo se v pogovoru dotaknili tudi teme odprtosti Slovencev do drugačnih.  

Letošnja turistična sezona se počasi bliža koncu. Ste kot župan ene najbolj turističnih občin v Sloveniji seznanjeni s trenutnim izkupičkom sezone, je ta zadovoljiv?
Glede na svetovno krizo je sezona zadovoljiva. Res je, da imamo od pet do šest odstotkov gostov manj, a smo lahko zadovoljni, klub manjšemu izkupičku. Vidi pa se, da je kupna moč obiskovalcev precej padla. Še nekaj: gostov iz Italije letos ni bilo toliko, kolikor smo pričakovali in si želeli, saj so nas ti v avgustu vedno rešili. Letos jih žal ni bilo v takem številu kot lani.

Občina pomaga iskati nove goste, ki bi v prihodnje nadomestili Italijane?
V občini kar precej delamo na tem, da promoviramo Piran kot destinacijo. Letos smo poleg promocije na severnem delu Italije, to promocijo razširili tudi na jug in tako sem bil letos na primer v San Marinu. Imamo  kontakte z agencijami z juga Italije,  vzpostaviti pa želimo tudi redne letalske linije. Poleg tega smo promocijo razširili tudi v Nemčijo.  Nemčija je bila pred časom glavni trg, ki pa je žal upadel. Na sejmu v Münchnu smo  promovirali Piran. Reči moram, da zelo uspešno. Resnično delamo veliko na tem, naj spomnim, da smo predlani imeli tudi video Skoči v Portorož, ki je dosegel 200.000 klikov na You tub-u. Tudi letos smo poizkusili s podobno promocijo, ki pa žal ni bila  tako uspešna.

V nekem intervjuju ste dejali, da piranski občini manjka predvsem vsebin. Kaj ste naredili na tem področju tekom prejšnjega leta?
Hotelirji so na žalost zelo zaprti vase. Oni so mislili, da lahko ponudijo samo hotel kot destinacijo. Mi vemo, da to ni tako. Ljudje sicer pridejo spat v hotel, a potem je na vrsti kraj. Mi smo na temo vsebin naredili že veliko, narediti pa hočemo še več - prodajati zgodbo, prodajat tudi zaledje, ki ima velik potencial.  Vemo, da se struktura gostov  spreminja. Gostje ne ležijo več na plaži, plaže so praktično prazne, ljudje iščejo doživetje. Mi smo letos zalednje Pirana obudili z dvema festivaloma. Tudi Avditorij ponuja kar nekaj glasbenih prireditev. Ampak vsebin ne mora nuditi zgolj občina,  to je tudi v rokah gostincev, turističnih delavcev, ki morajo prispevati svoj delež. Žalostno je, da v Portorožu skoraj vsi gostinci ponujajo isto hrano. Ko grem jaz v Francijo, želim jesti tipično francosko jed. Pri nas gostincev, ki bi ponujali tipične istrske jedi, ni. Vsi gostinci ponujajo ribe in meso, ampak občina ne more sestavljati menijev namesto njih. Oni morajo vedeti, da goste privabljajo z raznoliko  ponudbo. Vsi moramo delati na vsebinah, občina pa lahko nudi zgolj podporo.

Pomembna turistična zgodba je tudi zgodba Casinoja Portorož. Kako se tam razpletajo stvari? Kako Casinoju v težavah pomaga občina?
Občina je ogromno truda vložila v reševanje Casinoja. Mislim celo, da bi bil Casino brez občine tudi že v stečaju. Mi smo ves čas govorili, da nočemo stečaja. Vedeli pa smo, da bo verjetno prišlo do odpuščanja delavcev. Mi bomo vsekakor še naprej pomagali, da se ta panoga, ki je v bistvu panoga, ki je zgradila Portorož, ohrani. Sicer je to panoga, ki jo regulira država, mi pa bomo vseeno, kot rečeno, storili vse, da se ohrani.

Kako težko je usklajevati župansko in zdravniško službo. Katera vam je bolj všeč? Katera vam povzroča več sivih las?
Težko je. Jaz še vedno sicer poskušam vsaj enkrat na teden, v sredo ali petek, iti v ambulanto. Verjetno je zame biti zdravnik veliko lažje, saj sem bil zdravnik že 25 let, tako da lahko to delam z neko rutino. Biti župan je velik izziv. Izziv, ki mi je všeč in mislim, da kljub krizi in vsemu, kar se dogaja okrog nas, kar dobro delamo. Do konca mandata bomo pa še boljše delali.

Kot zdravnik verjetno spremljate tudi dogajanje v bolnišnici Izola. Imate kakšen komentar na morebitni bankrot?
Mislim, da ne bo prišlo do bankrota. Imamo ministra za zdravje, ki mu je tudi v interesu, da bolnišnica Izola ostane. Konec koncev je iz teh krajev, bivši piranski župan.
Tri ali štiri stvari so botrovale temu, da je  bolnišnica Izola v takšnih težavah kot je. Prvi razlog tiči v izgubi Istre. Kot veste je bila pred osamosvojitvijo to bolnišnica za celo Istro. Po osamosvojitvi nismo imeli dovolj poguma ter spretnosti, da bi še naprej sodelovali s Hrvati in bi nam še naprej pošiljali bolnike. Drugi problem je energetska potratnost bolnice. Tisti, ki smo bili tam, vemo, da je pozimi zelo mrzlo, poleti pa se notri kuhaš. Tretji problem pa je, da je bila bolnica dolgo let kadrovsko podhranjena. Zadnjih pet, šest let poskuša to nadoknaditi. Prišlo je do situacije, ko smo morali vzeti več zdravnikov, da bi to kadrovsko podhranjenost uredili in stroški so šli navzgor. Četrtič je tu še kriza, Zavod za zdravstveno zavarovanje je znižal prispevek za bolnice, naše storitve so manj vredne, stroški materialov pa so šli navzgor. Kot zdravniki smo v enem zelo nezavidljivem položaju, ko dobiš manj denarja od tebe se pa pričakuje da boš delal več. Mislim in upam, da jim bo z nekaj racionalizacije to uspelo. Minister je po mojem mnenju na njihovi strani in jim bo pomagal.

Kako komentirate prav  ta paradoks, da sta tako zdajšnji kot prejšnji minister oba iz slovenske Istre, v težavah pa je ravno bolnišnica iz njihovega okolja?
Pred prejšnji minister Miklavčič je dal finančno podporo bolnišnici, tako je izkazal interes, da se pomaga tej bolnišnici. Ampak jaz menim, da je bila bolnica zgrajena z namenom, da pokrije celotno Istro. V tej smeri moremo iskati rešitev, nazaj morajo priti Hrvati, saj so oni gravitirali sem. Če dobimo nek dogovor s Hrvaško, bi to zelo pomagalo.

Se na drugi strani s podobnimi težavami srečuje tudi privatno zdravstvo. Glede na to da imate izkušnje tudi s tega področja.
Da, težave imamo tudi v privatnem zdravstvu. Dejansko ZZZS plača manj za naše storitve obenem pa pričakujejo, da bomo delali isto ali še več. Če hočeš vzdrževati kvaliteto moreš v zadolževanje, drugače ne gre. Čisto banalen primer: če dobiš 20 evrov za pacienta in moreš narediti vse laboratorijske preiskave, ki stanejo 100 evrov, od kod bo prišlo tistih 80 evrov? To je problem. Zaradi tega tudi moja zahvala zdravnikom in vsem medicinskemu osebju, ki dela zelo požrtvovalno. Čudno, da še ni prišlo do kolapsa našega sistema, glede na to, kako zelo obremenjeno je to osebje.

V zdravstvu zares dela veliko dobrih ljudi, med dobrimi ljudmi pa ste bili vi izbrani celo za najboljšega. Po mnenju bralcev revije Viva, ste postali zdravnik leta, kaj vam pomeni tak naziv?
Reči moram, da sem zelo ponosen na ta naziv. Na obali delam že 25 let in vedno sem imel nadpovprečno število pacientov. To je tudi dokaz, da so bili ljudje zadovoljni z mojim delom.

Zakaj mislite, ste bili deležni naziva?
Prav dolgoletno delovanje v zdravstvu in takratni medijski pomp ob izvolitvi. Menim, da je to dvoje botrovalo temu, da sem bil deležen tega naziva.

Poleg slovenske javnosti je velik odziv vaša izvolitev dosegla tudi v tujih medijih. Ste bili presenečeni nad odzivi tujih medijev?
Bil sem zelo presenečen. Med kampanjo so se z mano pogovarjali že Hrvati. Bili so zelo zainteresirani za mojo zgodbo, moja žene namreč prihaja iz Poreča. Kasneje so se oglasili še Srbi in Francozi, ki jih je zanimala situacija v Sloveniji. Ampak po volitvah je bil odziv tujih medijev nepričakovan. Že kmalu po izvolitvi so me klicali s CNN, potem pa še tudi z drugih uglednih medijskih hiš s tujine. Takega odziva res nismo pričakovali.

Glede na to, da znate nase prevzeti veliko medijske pozornosti, se boste vključili v letošnjo predsedniško kampanjo? Kot politik mogoče podprli kakšnega kandidata?
Socialdemokrati smo kot stranka sicer podprli gospoda Pahorja, vendar sam v kampanji aktivneje ne bom sodeloval.

Ste po drugi strani, kot župan kdaj doživeli napade rasizma?
Ne, kvečjemu obratno. Ko hodim po Sloveniji, me ljudje sprašujejo, če sem jaz župan.

Kako strpni se vam zdimo do drugačnih Slovenci?
Slovenci veljajo za bolj zadržane ljudi. Na začetku se malo držijo nazaj, vendar ko te spoznajo, si dobrodošel in dobro sprejet. Se pa tudi to razlikuje od kraja do kraja. Kot sam opažam, so najbolj odprti Štajerci in Primorci.

Če se vrnemo nazaj na politiko. Kako komentirate trenutno politično klimo v Sloveniji? Kaj prinaša morebitna zaprositev Evrope za finančno pomoč, oziroma kako na splošno komentirate razgreto politično ozračje v Sloveniji?
Mogoče se tukaj strinjam s gospodom Virantom, ki je dejal, da bi v politiki moral vsak stopiti korak nazaj in začel razmišljati, kaj je za Slovenijo najboljše. Tudi jaz sem tega mnenja. Politik se mora obnašati zelo odgovorno. Pozabit je treba zamere, pozabit kaj je bilo in začeti delati za dobro Slovenije. Smo v hudi krizi, vsi to čutimo in naloga politike je, da nas izpelje iz te krize.
Trenutno je veliko govora o zlatem fiskalnem pravilu ali naj bo v zakonu ali v ustavi. Mislim, da je prav, da se zapiše, ni pa pomembno kam se zapiše. Mislim, da preveč časa izgubljamo s tem. Čas je, da to nekam napišemo in začnemo delati, da pridemo ven iz te krize. Verjetno Slovenija kot država ne bo potrebovala denarja, potrebovale pa ga bodo banke. Prišlo je do krča bank, denar ne kroži. Banke bodo zelo verjetno potrebovale denarno pomoč, da začnejo spet delati.

Kakšno vlogo bi, po vašem mnenju, finančna pomoč Evrope Sloveniji odigrala pri turistih?
To ne igra velike vloge. Jez sem ravno prejšnji teden prebral, da je Grčija, ki jo je kriza prizadela, še vedno aktualna za turiste, zanje je celo bolj ugodna.  Mislim, da sama pomoč ne bo igrala velike vloge pri turizmu. Povedal bi nekaj drugega: Slovenija je majhna, krasna deželica in turizem bi bila lahko glavna gospodarska panoga Slovenije. Slovenija je zgodba, ki ni izkoriščena. Žal naši politiki tega ne vidijo, oziroma  imajo v glavi velike gospodarske načrte. Če bo Slovenija igrala na turizem, bo zmagala.
Nekaj tednov nazaj so bili tukaj iz Indije, da bi snemali filme. Do sedaj so snemali v Švici, ko pa so videli Slovenijo, pa pravijo da daleč daleč presega lepote Švice. Tujci vidijo Slovenijo kot turistični potencial in to moramo znati izkoristiti. Samo štiri ure je iz enega na drugi konec Slovenije in prometne povezave so super. Imamo lepo morje, lepo obalo,  Gorenjsko, Prekmurje, Dolenjsko, imamo odlično hrano in mi moremo znati te zgodbe promovirati. Mislim, da bomo zmagali. Žal mi je, da Hrvati to znajo delati, mi pa ne. Koliko denarja dajo Hrvati za reklamo, ki jo vrtijo na CNN. V Sloveniji bi lahko naredili isto, tak denar ni vržen proč, ampak se vrača.

Eden vidnejših turističnih delavcev v Sloveniji, Marjan Batagelj, ocenjuje, da so si za slabo povezanost slovenskih turističnih destinacij, krivi prav turistični delavci sami, ki da ne znajo videti čez svoj polt. Kdo je po vaše odgovoren, da Slovenci ne znamo združiti biserov v eno celovito zgodbo?
Popolnoma se strinjam z gospodom Batageljem. Saj pravim, turistični delavci se ne znajo organizirati, da ponudijo paket. Ne ponudijo, da si zjutraj ob morju, popoldne greš v Ljubljano na kakšen koncert in tam prespiš, pa greš naslednji dan v Maribor in tako naprej. Tega ne znajo delati, vsak dela zgodbo zase, začeti bi se morali povezovati. Mi smo začeli sodelovati z župani čez mejo in razmišljamo kako bi vse skupaj povezali, da bi to bila ena enovita zgodba. Zgodba o vinu, ribi, olju – v tem je prihodnost.

 Kot obmejna občina boste kmalu doživeli spremembe tudi zaradi bližnjega vstopa Hrvaške v Evropsko skupnost. Že kaj sodelujete s sosednjimi občinami s Hrvaške? Kako menite, bo vstop Hrvaške vplival na Slovenijo?
S hrvaškimi obmejnimi občinami že kar veliko sodelujemo, pa tudi z bolj oddaljenimi občinami smo v kontaktu – Opatija, Dubrovnik, Buje … Poudariti moram, da imamo s temi župani odlične odnose, večkrat se tudi dobimo in pogovarjamo, kako bi lahko prodajali Istro kot paket. Pogovarjamo se o projektih, ki bi jih čez leto ali dve lahko že izvajali. Skupaj lahko turistom definitivno ponudimo še več.

Torej menite, da bo vstop Hrvaške v EU pozitiven za Slovenijo?
Da, to bo dobro vplivalo na Slovenijo. Že sedaj gre veliko turistov na Hrvaško preko Slovenije. Ampak dobro sodelovanje med državama bo možno le, če se bomo dogovorili in bo vsak naredil svoj del.

Hvala za pogovor. 
Hvala tudi vam.

Izpostavljamo

Anketa

Današnji dogodki

Uporabne informacije

TV spored

Vreme

10°C

veter: 1.2 m/s

Sobota
9°C / 14°C

Ponedeljek
9°C / 19°C

Torek
12°C / 20°C

Facebook