Psihološki dejavniki pri nakupu nepremičnine

Danes je še posebej aktualno vprašanje, kateri so tisti dejavniki, zaradi katerih se odločimo za nakup nepremičnine.

Raziskave nakupov nepremičnin se večinoma ukvarjajo z racionalnimi procesi odločanja, psihičnih procesov in dejavnikov v ozadju pa načeloma ne raziskujejo. Pri nepremičninah gre običajno za skrajno načrtovano in strukturirano naravo procesa nakupnega odločanja. Kljub temu pa so kupci tudi pri odločanju za nakup nepremičnine pod vplivom čustev in drugih osebnih dejavnikov in gre zato pri tem za manj racionalno odločanje.

Kot najmanj raziskano področje v okviru nakupa nepremičnin so tako ravno psihološki dejavniki, predvsem vpliv čustev, ki igrajo pri sodobnem kupcu posebej pomembno vlogo, predvsem v povezavi z vrednotami in samopodobo. Sklepamo torej lahko, da so psihični dejavniki še kako pomembni pri odločanju glede nakupa nepremičnine.

Po nekaterih podatkih naj bi bilo kar 80% nepremičnin kupljenih na podlagi čustev. Tako smo pri prebiranju literature ter na vzorcu naključno izbranih 150 anketirancev slovenske populacije ugotovili sledeče: »Tako spol kot starost vplivata na odločanje pri nakupu nepremičnine. Ravno tako želeno število otrok in zakonski stan vplivata na odločanje pri nakupu nepremičnine. Psihološki dejavniki imajo večji vpliv na odločanje pri nakupu nepremičnine kot materialno stanje posameznika. Od vseh dejavnikov pa najbolj vpliva spol na nakupno odločanje. Sta pa zakonski stan in želeno število otrok tista, ki na nakupno odločanje vplivata najmanj. Materialno stanje posameznika se kot dejavnik nakupnega odločanja razvršča na tretje mesto za samopodobo.«

Torej, spol, materialni status in starost pomembno vplivajo na nakupno vedenje posameznika. Različne skupine posameznikov pa se različno odločajo in različno vrednotijo v zvezi z nakupom nepremičnin.

Tako ugotovimo tudi, da je pomen, ki ga posamezniki pripisujejo nepremičnini kot prioriteti, močno odvisen od njihove samopodobe in od spola. Posamezniki z nizko samopodobo tako nepremičnino ocenjujejo kot bolj pomembno od posameznikov z višjo samopodobo. Pri tem lahko morda sklepamo, da posamezniki s slabšo samopodobo z nepremičnino to samopodobo izboljšujejo in je nepremičnina zato za njih bolj pomembna. Nadalje, nepremičnina je pomembnejša ženskam kot moškim, saj nekateri raziskovalci trdijo, da ženske nepremičnino povezujejo z načrtovanjem družine, pri čemer so v povprečju bolj aktivne od moških. Da nepremičnini ženske pripisujejo večji pomen kot moški, je vidno tudi pri oceni posameznih lastnosti nepremičnine, saj večino lastnosti nepremičnine ženske ocenjujejo kot bolj pomembne kot moški.

Poleg spola in samopodobe imajo na odločanje pri nakupu nepremičnine vpliv tudi materialno stanje, želeno število otrok, starost in zakonski stan. Tako lahko trdimo, da psihološka struktura posameznikov namreč vrši vse premočan vpliv na nakupno vedenje in nakupno odločanje. Psihični dejavniki se pri tem na vzorcu slovenske populacije izkazujejo kot zelo pomembni in celo prevladujoči v razmerju do drugih objektivnih in zunanjih dejavnikov. Na prevladujoč vpliv psihičnih dejavnikov je poleg tega mogoče sklepati že ob analiziranju modelov nakupnega vedenja, ki so jih raziskovalci sestavili za ponazoritev nakupnega vedenja na splošno in nakupnega procesa pri nakupu trajnih dobrih.

Ravno psihološkim procesom pri dejanskem nakupnem vedenju v mnogih primerih ne posvečamo velike pozornosti. Da je stališče o nepomembnosti psiholoških dejavnikov pri nakupnem odločanju zmotno, trdijo zlasti sodobnejši avtorji, ki celo opozarjajo kupce na veliko nezavednih dejavnikov, ki jih vodijo pri nakupu nepremičnine, in to pogosto tudi v napačno smer. Na osnovi literature, ankete in analize tudi ugotovimo, da kljub njeni visoki materialni vrednosti in tudi visoki psihični vrednosti, nepremičnina ni ena od najvišjih prioritet posameznikov. Ugotovimo tudi, da bi v povprečju Slovenci prej varčevali pri nepremičnini kot pa pri oblačilih, zdravju, lepoti in zabavi. Torej kljub mnogim namigom, nepremičnina povprečnemu pripadniku slovenske družbe ne pomeni osnovne dobrine in pred njo postavlja zlasti druge manj trajne (prej omenjene) sestavine kakovosti življenja.

Na osnovi prej omenjenega lahko zaključimo, da bi morale nepremičninske agencije in druga podjetja s področja gradbeništva v bodoče dati še večji poudarek tudi tem psihičnim dejavnikov nakupa nepremičnine. Tako bodo lahko nepremičninske agencije in drugi bolje načrtovali svoje »nepremičninske projekte«.

doc. dr. Boštjan Aver,
Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici

Izpostavljamo

Anketa

Današnji dogodki

Uporabne informacije

TV spored

Vreme

13°C

veter: 2.2 m/s

Četrtek
14°C / 20°C

Sobota
9°C / 15°C

Nedelja
7°C / 15°C

Facebook