Človekove pravice in pravna država vse bolj v primežu obračunavanja s predosamosvojitvenim časom

V tokratnem komentarju Aurelija Jurija o obračunavanju s predosamosvojitvenim časom.

Slovenija se zagotovo ni rodila 26 junija 1991 leta. Obstajala je že prej, kot relativno samostojna in suverena ter vplivna republika, znotraj federalno urejene državne skupnosti. Imela je tako kot vse ostale republike in avtonomni pokrajini v tedanji skupni državi, samoupravno socialistično ureditev, tako rekoč enopartijsko, a ni bila totalitarna. Uživala je veliko bolj kot ostale federalne enote zavoljo, če hočemo, tudi svoje geografske lege v neposrednem stiku z zahodnim svetom in odprtosti svojih meja, precejšnjo stopnjo demokratičnosti in mednarodne izpostavljenosti ter ugleda. Verjela je vase, spoštovala svojo zgodovino, preteklo in polpreteklo, prisegala v vrednote in dosežke antifašizma ter narodno osvobodilne borbe kot ključna prispevka k zavezniški zmagi nad fašizmom in nacizmom v drugi svetovni vojni. Ni vedela, ali ni hotela vedeti, da je bila komunistična partija, predhodnica Zveze komunistov, ki je takrat vladala, takoj po vojni zagrešila kar nekaj grozot, oziroma pobila ali umsko ter drugače pokončala veliko tudi nedolžnih ljudi in da bi se ta madež, ko bi bil enkrat odkrit, vlekel in vlekel še nekaj desetletji in vrednostno močno razdelil javnost.

Vsi več ali manj, zagotovo večina tudi izmed sedanjih njegovih najbolj gorečih kritikov, smo se istovetili s sistemom, od njega uživali sadeže in prispevali k njegovemu uveljavljanju, toda ker je slonel na trhlih, zlasti ekonomskih nogah, se materialno napajal z mednarodnim kreditom, ko je le ta zaprl pipce, se je pod težo dolga leta zatrtih nacionalizmov sesul. Vemo vsi s kakšnimi posledicami, najhujšimi na tleh Evrope po drugem svetovnem spopadu.

In ubrali smo pot popolne samostojnosti in neodvisnosti, da nam nebi sesutje SFRJ zadal še več škode, kot smo jo že čutili in da bi si na lastnih nogah in po lastnih željah omislili in ustvarili lastno prihodnost. Uvedli smo več strankarsko, parlamentarno ureditev, bolj formalno kot dejansko izboljšali standarde demokratičnosti, se začeli zgledovati po najbolj razvitih primerljivih demokracijah, zarisali našo pot k Evropski Uniji in drugih mednarodnih povezavah.

Do tu vse lepo in prav. Toda. V ihti zapuščanja potapljajoče se zvezne ladje in konvertiranja ureditve so žal v ospredje stopili nacionalizem, dobra mera revanšizma, še posebej pri tistih akterjih dotedanjega sistema, ki so bili doživeli kako krivico in travmo, s slednjim tudi revizionizem, in ideološki boj je bil tu. Pa ne uhajam v napake, ki jih je Demos ob prevzemu oblasti zavestno ali ne zagrešil z nastavki zakonodaje o denacionalizaciji, privatizaciji, stanovanjske politike, lokalne samouprave in še čem, ki bi kasneje bogatili Rimsko Katoliško cerkev ter iznajdljivce-tajkune, oziroma nepravično porazdelili družbeno premoženje in prekomerno razslojili ljudi.

Govorim o odnosu takratne oblasti do udeleženk in udeležencev NOB, do pripadnic in pripadnikov prejšnjega sistema in Zveze komunistov ter njenih naslednic, ki se niso bili konvertirali, ter do pri nas živečih neslovenskih državljank in državljanov SFRJ, ki so tvorili skorajda petino slovenske populacije.

Bivši partizanke in partizani naj bi nosili kolektivno krivdo povojnih pobojev, njihov simbol, rdeča zvezda, naj bi bil zatorej zločinski in kot tak ni imel več mesta na državni zastavi ali kjerkoli že v državni ikonografiji, zagovorniki socializma naj bi bili nosilci totalitarne kontinuitete in proti osamosvojitvenih prizadevanj, čeprav so bili sami sestopili z oblasti in odločno prispevali k novi ureditvi, tudi samostojnosti, pripadniki drugih narodov in narodnosti pa niso bili del slovenskega naroda, četudi so bili na plebiscitu 23. decembra 1990 leta glasovali za neodvisnost Republike Slovenije, in so morali zato skozi nekakšno državljansko »reciklažo« - izrecna prošnja za državljanstvo – da bi dobili domovinsko pravico nadaljnjega enakopravnega bivanja v državi, ki je bila že desetletja njihov dom a se je po novem razglašala za samodejni dom le Slovenk in Slovencev. Vsi ostali so morali zanj zaprositi ex novo.

K sreči so bili člani ZKS-stranke demokratične prenove, kot relativni zmagovalci prvih večstrankarskih volitev aprila 1990, ter Zveze socialistične mladine in Socialistične zveze delovnega ljudstva, pa ne nazadnje republiško Predsedstvo z Milanom Kučanom na čelu, tedaj še dovolj močni in prisebni pri varovanju določenih vrednot in rešitev iz prejšnje ureditve,  da  se Demosovi poizkusi lustracije nosilk in nosilcev prejšnje oblasti in revizionizma niso izšli. Pa tudi osamosvojitvena vojna se je izpela z manj žrtvami in škode, ko bi se lahko, če bi se Peterle, Janša, Bavčar in ostali Demosovci znašli s popolnoma prostimi rokami.

A ideološki boj se ni zato ohladil. Latentno je ostal in se vlekel iz volitev v volitve, iz mandata v mandat. In danes smo spet pri njem, pri čemer gre opozoriti, da odgovornost zanj nosi vselej tisti, ki ga znova zaneti.

Vladajoča koalicija z Janševim SDSom v ospredju se je bila ob oblikovanju vlade zavezala k temu, da bo njena edina naloga, njeno edino poslanstvo izhod iz finančne, gospodarske in socialne krize v kateri je Slovenija zašla skupaj z vso Evropo, in da ideoloških tem ne bo znova odpirala.

A je vodilna koalicijska stranka z asistenco katoliško usmerjene Nove Slovenije storila prav to, za kar si je prislužila nekaj negodovanja, bolj scenskega kot dejanskega, dveh partneric, Državljanske liste in Desusa.

Praporščake NOB, prvič od kar se proslave prirejajo, niso povabili na slovesnost ob dnevu Državnosti, ker da rdeča zvezda in tovrstna simbolika tam ne sodi, mimo zakona so prikrojili državno himno, preko voditelja prireditve so grobo obračunali z slavnostnim govornikom, predsednikom republike, Danilom Turkom, ki je ocenil za neodgovorno dejanje organizatorja izključitev simbolov narodno osvobodilne borbe,  javno je Janša obžaloval, da je slednjemu omogočil nagovor in podobno.

Sledila je uveljavitev varčevalnega zakona, ki je posegajoč v pokojnine, najbolj oklestil prejemke prav tistih upokojencev, ki so uživali zasluge iz naslova NOB, oziroma pravice iz delovne dobe v drugih republikah SFRJ.

Pa najnovejše, preimenovanje, ki jo je določil minister za obrambo Hojs iz Nove Slovenije, vojašnice Franca Rozmana-Staneta, narodnega heroja ter edinega slovenskega generala v jugoslovanski partizanski vojski, po nekem v Ljubljani padlem teritorialcu v času desetdnevne vojne. Morda nadaljnjih preimenovanj ne bo, a ima že tole velik simbolni pomen za Hojsa samega, za njegovo strankarsko šefico Novakovo in za premiera Janšo. Uspelo jim je odstraniti eno največjih imen Narodno osvobodilnega boja, pa naj Stanovnik, SD, PS in ostali kričijo in se hudujejo kolikor zmorejo. Nič zato. »Karkoli boste odločili na Odboru za obrambo, svojega sklepa ne bom preklical!« je suvereno odvrnil obrambni minister.

Do tu boj z NOB in s pridobljenimi pravicami iz dela izven Slovenije, a nič manj ni ideološkega odziva vlade na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je prisodilo k korist šestim pritožnikom izmed 25 tisoč izbrisanih, ki jim je bila 1992 leta z izbrisom iz registra prebivalcev RS storjena huda krivica, in naložilo državi plačilo 20 tisoč evrov odškodnine vsakomur ter pripravo ustreznega sistema odškodnin tudi vsem ostalim morebitnim upravičencev in prosilcem iz istega naslova.

Minister za notranje zadeve Gorenak je takoj pohitel z izjavo, da bo treba prej nahranit domače ljudi in šele potem videt kako z izbrisani, ki jim je sicer znova pripel Davidovo zvezdo. Premier Janša pa je dodal, da preprosto za te ljudi denarja ni in nekako sporočil Evropskemu sodišču da so zanj njegove odločitve le opcijske. Posvariti ga je moral sam predsednik republike Turk, da temu tako ni, ne more biti, in da sodišča mora Slovenija spoštovati. Seveda, Janši malo mar za to. V ideološkem boju se sam najbolj znajde, še posebej ko vse ostale reči pri vladanju mu ne gredo od rok, ko je obljubljal in je javnost pričakovala.

Tudi to je danes nekoč »zgodba o uspehu«, naša ljuba Slovenija.

Izpostavljamo

Anketa

Današnji dogodki

Uporabne informacije

TV spored

Vreme

18°C

oblačno
veter: 0.2 m/s

Ponedeljek
11°C / 18°C

Torek
11°C / 19°C

Sreda
8°C / 19°C

Facebook