Vse o potovalni medicini

V tokratni rubriki Zdravnik svetuje nekaj nasvetov specialistke družinske medicine o pripravah na potovanje, nujnih medicinskih pripomočkih v potovalki in simptomih možnih bolezni in okužbah ter zdravljenju le-teh.

Pa srečno pot!

Poletni čas budi v ljudeh željo po gibanju in raziskovanju. Prav je tako. Pa vendar ugotavljamo, da postaja vedno bolj pomembna tudi priprava na potovanje in zato še preden  natančneje načrtujemo potovanje, moramo vedeti, kako in na kakšen način bomo potovali, kolikšne so naše psiho-fizične sposobnosti in življenjski nazor.

Vsak turist (in popotnik) se poleg občudovanja vsega novega, obenem izpostavlja določenemu tveganju za zdravje, ki ga določajo kraj, čas, način in trajanje potovanja. Seveda se tveganje za bolezni v svetu spreminja, ni konstanto. Samo spomnite se nenadnega izbruha virusa ebole leta 1995 ali prašičje gripe 2009….

Vsaj 4-6- tednov pred potovanjem morate obiskati osebnega zdravnika (ali specialista, ki se ukvarja s potovalno medicino), ki vam bo svetoval potrebno cepljenje. Zelo priporočamo cepljenje proti hepatitisu A in B (za dežele z nizkim higienskim režimom in če pričakujete potencialno tvegano spolno vedenje, tetoviranje, večjo možnost poškodb), ter cepljenje proti rumeni mrzlici (pri potovanju v centralni in severni del Južne Amerike in po centralni Afriki). Smiselno je preveriti anti-tetanusno zaščito oziroma se cepiti proti steklini, če boste delali na poti z živalmi, ali če ste jamar.

Poleg predhodnega posveta (pregleda) pri osebnem zdravniku, opravljenega cepljenja po priporočilih in smernicah (katero cepljenje za določeni geografski del sveta), je nujna tudi priprava tako imenovane »potovalne lekarne«. To so zdravila in materiali, ki jih nese popotnik s seboj in si z njo v kritičnih zdravstvenih trenutkih lahko pomaga sam. Pozor! Vsak popotnik mora pred odhodom natančno poznati zdravila in bolezni, kdaj in ob kakšnih bolezenskih znakih/stanjih naj določeno zdravilo, ki ga ima s seboj uporabi, v kakšni dozi in v kakšnem intervalu! Vsako zdravilo predstavlja obenem tudi past, ki nas na potovanju lahko bolj ali manj negativno preseneti!

Potovalna lekarna mora biti prilagojena vsakemu posamezniku (pomembna je starost, spol, fizična pripravljenost, »bolezenska zgodovina«), vsebina pa se bo seveda razlikovala, glede na to ali jo bo uporabljal kronični bolnik z zvišanim krvnim tlakom oziroma novorojenček.

V tabeli je prikazana priporočena vsebina osnovne lekarna za prvo pomoč v krizni situaciji. Vsak posameznik pa seveda lahko vedno še kaj doda oziroma odvzame, pri čemer pa je priporočljiv posvet z osebnim zdravnikom.

*delno povzeto po Health&travel, Aventis Pasteur MSD

Potovanja v manj razvite države, ne glede na celino, imajo nekatere skupne  lastnosti. V deželah, kjer vlada tropsko/ subtropsko podnebje, velja opozorilo glede pitja vode in uživanja hrane. Popotniki lahko pijemo samo prekuhano vodo (vreti mora 5 minut ) oziroma vodo iz plastenk, z originalnim, zapečatenim zamaškom. Hrana naj bo dobro prekuhana ali zapečena. Sadja, ki ni olupljeno ali oprano s prekuhano vodo ni priporočljivo uživati. Splošni popotniški jezik zatorej glede vnosa hrane v usta ukazuje: »Cook it, boil it, peel it or....leave it!«, ali po slovensko: »Prekuhaj, prevri, olupi ali......pozabi!«

Vsaj ena tretjina popotnikov/turistov zboli za potovalno drisko, pri čemer je potrebno vedeti, da se potovalna driska razlikuje od driske iz domačega okolja. Najpogostejši povzročitelji tovrstnih drisk so bakterije (Salmonela, E.colli, Shigela, Campilobacter), sledijo virusi in nekateri paraziti (ameba). Če opazimo tri iztrebljanja blata dnevno (3- krat v 8 urah oz. 4-krat v 24urah) moramo nemudoma poseči po antibiotiku. Najraje se poslužujemo kinolonskih (npr. Ciprinol, Ciprobay,...) antibiotikov, redkeje trimetoprim-sulfametoksazola (Primotren). Medicinskega oglja v tropih ni priporočljivo uporabljati. Zelo pomembna je riževa dieta. V nekaterih deželah obstaja nevarnost amebnih okužb, zato priporočamo zdravilo metronidazol (npr. Efloran). Driska, bruhanje, pa tudi močno znojenje (zaradi fizičnih naporov ali zaradi vročine) vodijo posledično k dehiraciji organizma, ki je velikokrat ne prepoznamo pravočasno. Zato na potovanjih v tropskih krajih priporočamo pitje tekočine, tudi če še nismo žejni. Ko naše telo zazna žejo, smo že  dehidrirani in nas sprva prične boleti glava, postajamo razdražljivi ter se vse slabše počutimo. Najbolje je, če imamo s seboj oralno rehidracijsko raztopino, ki si jo lahko kupimo v slovenski lekarni. V stiski si jo lahko pripravimo sami iz 1 litra ustekleničene vode, 1 žličke kuhinjske soli, 3 žlic sladkorja in nekaj limon ali pomaranč. Tudi juhe ali sadni sokovi so primerni za zdravljenje rehidracije. Tekočino pijmo v majhnih, počasnih požirkih, lahko s slamico, vendar ne vse naenkrat.

Če driska, slabost in žeja ne prenehajo kljub vsem priporočenim ukrepom, moramo obiskati tamkajšnjega zdravnika. Priporočljivo je, da se že v Sloveniji potniki zavarujejo in si pocenijo ter olajšajo plačilo zdravstvenih storitev v tujini.

Hlajenje pijače z ledom ni priporočljivo, saj ne vemo, kakšna je bila voda, ki so jo uporabili za led. Zamrzovanje povsem ne uniči bakterij, le zmanjša njihovo število.

V popotnikovi »lekarni« ne smeta manjkati antipiretik (zdravilo proti zvečani telesni temperaturi), kot so na primer paracetamol - Lekadol, Daleron in analgetik (zdravilo proti bolečini).  V primeru alergije na sonce in za hrano, je priporočljiv antihistaminik (Flonidan, Letizen, Claritine, Zyrtec…). Nekateri imajo težave z zvečano želodčno kislino, zatorej antacid (npr.Rupurut) ali H2 antagonist (npr.Ranital) ne bosta odveč.

Priporočeno je tudi antibiotično mazilo za oči in kožo. Okužbe na koži niso redka težava, ki pestijo popotnika. Kožne spremembe, ki se nam zdijo doma prav nepomembne, se lahko v zelo kratkem času v tropih spremenijo v resne okužbe. Za občasno zaprtje vzemite s seboj kakšno vrečico odvajalnega čaja. Tisti, ki vas tare potovalna slabost, si vzemite primerna zdravila proti slabosti. Poskrbite tudi proti nespečnosti in strahu pred letenjem.

Poleg pridobljenih bolezni in okužb, je za turista/popotnika lahko nevarna tudi bolezen, ki jo »prinaša s sabo«, na pot. S tem so mišljene vse kronične bolezni. Zato ne pozabite na zdravila, ki jih morate že doma redno jemati (kontracepcijske tablete, tablete proti zvečanemu krvnemu pritisku, tablete za zdravljenje sladkorne bolezni, ledvične bolezni, psihiatrične bolezni, kožne bolezni itd.). Določene bolezni se na potovanju lahko celo poslabšajo: npr. luskavica, če jemljemo kininske preparate, psihične težave, ki se lahko poglobijo zaradi kulturnega šoka itd.

Malarija je v tropskih deželah (še posebno v centralni Afriki) nevarna in življenjsko ogrožajoča bolezen. Ne sprenevedajte se in nikar ne recite NE preventivi, če je le ta za določeno deželo predpisana oz. jo tako domačini, kot SZO, priporočajo. Vsaka celina ima določene tipe malarije,ki so ponekod bolj, ponekod pa manj pogosti in verjetni. Na srečo imamo prava in dobra preventivna zdravila, ki jih moramo pričeti jemati že pred potovanjem, ves čas potovanja in še po prihodu domov. Najbolj se bojimo seveda malarije Falciparum, saj je ta vrsta malarije najbolj nevarna. Zato priporočam, da se natančno pozanimate, če je na vaši želeni destinaciji možnost za tovrstno obliko malarije. Dve zdravili delujeta preventivno, proti malariji falciparum: to sta Mefloquine (Lariam) in Atovaquone/proguanil (Malarone). Ob sumu na malarijo, morate nujno obiskati tamkajšnjega zdravnika, ki vam bo predpisal ustrezno zdravljenje! Malarični komarji so nevarni predvsem ponoči in jih privlačijo temna oblačila. Spalni in bivalni prostor naj imata zamrežena okna, nad posteljo si obesimo mrežo proti komarjem. Telo si namažimo z repelentom (s čim višjim DEET faktorjem, nad 35%; t.j. kemijska substanca, ki jo vsebujejo kreme proti komarjem).

Tudi dengo (flavivirus) prenaša komar Aedes aegipti, ki »napada« človeka od zore do mraka in zato priporočamo zaščito pred komarjevimi piki tudi preko dneva. Začne se z zelo zvečano telesno temperaturo in močnimi bolečinami v mišicah, za očmi in z glavobolom. Neredko ji sledi tudi izpuščaj. Zdravljenje je simptomatsko, kot pri vseh virozah.

Pameten popotnik bo imel v svoji »lekarni« tudi nekaj sanitetenega materiala (gazo, trikotno ruto, razkužilo, sterilne rokavice, igle in brizgalko). Ne pozabite na kremo za sončenje (z visokim zaščitnim anti UVA in anti UVB faktorjem), kondome, tampone, spiralo proti komarjem.

Če boste potovali z majhnim otrokom, ne pozabite na pleničke, dudo, stekleničke za hranjenje, na otrokovo najljubšo igračko, sončna očala, klobuček. Pozanimajte se, kako je v deželi, kamor potujete, s pripravljeno hrano. Morebiti boste potrebovali še sterilizator za vodo in termo-posodo. Za otroka vzemite še mrežo proti komarjem in seveda kopalno opremo. 

Vrečke za oralno rehidracijo in paracetamol (sirup, svečke) morate imeti pri sebi! Tudi zdravilo proti morebitnim vročinski krčem je smiselno vzeti s seboj. Pozanimajte se, katera antimalarična zaščita je najbolj primerna za otroka (odvisno od njegove starosti) saj otrokom ne dajemo vseh vrst antimalarikov! In tudi uporaba krem z visokim DEET-om je omejena za otroško uporabo. Otroci pogosto zbolevajo zaradi vnetja ušes in sinusov -svetujem vam, da vzamete s seboj vazokonstriktorske  kapljice za nos (npr.Operil).

Vsa zdravila imejte kot pri sebi kot osebno prtljago (razen ostrih predmetov, kot so škarje,  žiletka in injekcijska igla) v potniški kabini. Za brezskrbno prenašanje določenih zdravil potrebujete tudi zdravnikovo poročilo o bolezni in diagnozo (npr. pri injekcijah proti alergiji za čebelji pik) in tudi sicer vam priporočam, da kroničnim bolnikom osebni zdravnik napiše kratko poročilo o bolezni (z latinsko diagnozo), ter zdravilih, ki jih bolnik redno prejema. Ob obisku zdravnika v »daljnih« krajih, boste olajšali težave s sporazumevanjem sebi in tamkajšnjemu zdravniku!

Zdravila, ki jih potrebujete za potovanje, si morate kupiti sami s predhodnim zdravnikovim (»belim«) receptom, saj sistem slovenskega zdravstvenega zavarovanja tovrstnih stroškov ne krije.

Priporočam vam, da se morda pred odhodom srečate in pogovorite tudi z osebo, ki je pravkar prispela iz dežele, kamor se vi odpravljate. Velikokrat boste prav od popotnikov izvedeli najbolj natančne informacije o deželi, običajih, obleki, zdravstveni službi, boleznih ...

Pa srečno pot … tja in nazaj!

Asist. Mojca Miholič dr.med., specialistka družinske medicine                  

Izpostavljamo

Anketa

Današnji dogodki

Uporabne informacije

TV spored

Vreme

17°C

veter: 4.8 m/s

Petek
10°C / 15°C

Sobota
4°C / 16°C

Nedelja
7°C / 15°C

Facebook