Ambrož Čopi: »Glasbo nosi človek v sebi«

Pred osmim tradicionalnim slavnostnim koncertom Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem, ki v zadnjih letih pobira najprestižnejše nagrade tako doma kot v tujini, smo poklepetali z njihovim zborovodjo Ambrožem Čopijem.

Skladbe primorskega skladatelja so bile nagrajene na različnih skladateljskih natečajih ter predstavljene  na številnih avtorskih zgoščenkah in na drugih zgoščenkah domačih ter tujih zborov. Za svoje dosežke je Ambrož Čopi v času študija prejel nagrado Mladi glasbenik leta 1995, leta 1997 pa Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Od leta 1999 poučuje na Umetniški gimnaziji v Kopru, vodi MeMPZ Gimnazije Koper, zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana in Camerato Cantores. Od leta 2004 je dirigent Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem. Kot zborovski dirigent je prejel dvanajst zlatih plaket na državnih tekmovanjih ter štirinajst prvih mest in več zlatih priznanj v tujini: Grand Prix mesta Varna (Bolgarija, 2008), Tonen 2000 (Nizozemska, 2006), Prèveza (Grčija, 2003 in 2006), »Franz Schubert« Dunaj (Avstrija, 2001), Cantonigròs (Španija, 2000 in 2011), Fortlauredale (ZDA, 1999), Samobor (Hrvaška, 2011), Ohrid (Makedonija, 2011). Za svoje interpretacije je prejel številne posebne nagrade, večkrat pa je bil nagrajen za izjemne dosežke z zborom in kot najboljši dirigent tekmovanja. Leta 2009 je za dosežke z APZ UP prejel zlato plaketo Univerze na Primorskem.

Z vsestranskim glasbenikom smo spregovorili o njegovih glasbenih stopinjah, trenutnem delovanju, izpostavili pa smo tudi probleme, s katerimi se na slovenski Obali srečujejo klasični glasbeniki. Največjega med njimi predstavlja pomakanje koncertne infrastrukture, ki je ključna za izvedbo kakovostnih koncertov.

Prihajate z Bovca. Kako težko je bilo v tako majhnem mestu zrasti kot glasbenik?
Glasbo nosi človek v sebi in jo mora samo poiskati. Kot učenec klavirja, sprva na oddelku glasbene šole v Bovcu in kasneje v Tolminu in Kobaridu, sem pridobil ustrezna glasbena znanja za nadaljevanje študija. Predvsem pa sta me učitelja Pavle Kalan in Tatjana Cimprič navdušila nad glasbo in delom glasbenega pedagoga. Kasneje, še kot 16 letni dijak Srednje glasbene šole v Ljubljani, sem ponovno obudil oddelek v Bovcu, kjer sem več kot desetletje honorarno poučeval in skušal v Bovcu dvigniti raven kulturne ozaveščenosti.

Ste Primorec, nekaj let ste delovali tudi v Ljubljani. Kaj vas je nato pripeljalo na Obalo, kjer trenutno delujete?
Še pred zaključkom šolanja na Akademiji za glasbo v Ljubljani so me povabili na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Zame je bila takrat to velika čast in sem se moral ne glede na možnosti in uspehe odločiti, ali naj nadaljujem študij v tujini ali začnem poučevati. No, pedagoška žilica je prevladala, tako se je začela moja štiri letna pot na ljubljanski srednji šoli. Nekaj patriotizma vsak nosi v sebi. Tako sem se na povabilo pevcev s Primorske in Goriške ter ponudbo, da prevzamem teoretične glasbene predmete na novoustanovljeni Srednji glasbeni šoli v Kopru leta 1999 odločil, da se vrnem na Primorsko. Tako sem 1998 ustanovil Komorni zbor Nova Gorica in postal novi dirigent MePZ Obala iz Kopra.  

Največ ustvarjate na področju vokalne glasbe, kako je dozorela odločitev za vokalno glasbo? Kaj vas fascinira pri vokalni glasbi?
Sprva sicer posebne afinitete do vokala nisem imel. Prve skladbe so nastale na akademiji zaradi študijske obveznosti. A je predstavitev moje prve skladbe na tekmovanju Naša pesem leta 1993, (ki jo je pod vodstvom Stojana Kureta izvedel APT Tone Tomšič) in z njo povezano prijateljevanje s pevci, učenje glasbenih veščin od dirigenta, v meni spodbudila željo po nadaljnjem ustvarjanju za vokal in hkrati intenzivnejši dirigentski poti. Leta 1992 sem namreč v Bovcu ustanovil tudi ženski pevski zbor, kjer sem kot dirigent skupaj s pevkami rastel in dozoreval. Hkrati pa se vedno bolj navduševal in čudil, koliko so lahko neprofesionalni pevci sposobni in pripravljeni narediti, da bi glasba zazvenela lepo in povedno in s tem hkrati dvignili lastna estetska merila in posledično tudi poslušalstva.

Kakšen je pravzaprav proces nastajanja skladbe? Kakšni so vzgibi za pričetek komponiranja?
Želja vsakega človeka, ne samo umetnika je, da izraža svoje mnenja in občutja. Umetnik seveda komunicira z ljudmi skozi njemu najbližje izrazno sredstvo - umetnost. O čem govori in nagovarja je seveda odvisno od lastnega vzgiba in želje. Sam čutim glasbo kot nekaj lepega in skušam z njo navdahniti tako izvajalce kot občinstvo. Zato so uglasbitve mojih skladb pretežno usmerjene v ljubezensko liriko ali sakralne tekste, ki so po vsebini dovolj abstraktni in poduhovljeni. Ker sem po naravi in glasbeni izpovedi lirik, se po večini dramatičnosti izogibam oziroma redkeje uporabljam v svoji pripovedi.
Vzgib mora biti notranja nuja, ki pa je seveda pogojena s časom, željo in velikokrat spodbujena s strani naročnika skladbe. Glasba nastaja spontano z navdihom pesmi iz katere izhaja ter racionalno preglednostjo nad dogajanjem v njej in obliko. Le uravnoteženost med srčnim in racionalnim daje skladbi pravo umetniško vrednost.

Je mogoče danes preživeti v Sloveniji kot skladatelj?
Nekoliko težje, saj so naročila neredna. Ko imaš družino, si ne moreš privoščiti boemskega življenja. Večina skladateljev tako izrabi svoj prosti čas za komponiranje, redki s tem preživljajo sebe in družino, če jo imajo.

Kako dobro ste kot skladatelj poznani v tujini?
Kot skladatelj vokalne glasbe sem z izvedbami in prepoznavnostjo svoje glasbe v tujini zadovoljen, saj je moja glasba doživela vrsto izvedb v skoraj vseh evropskih državah, v Ameriki, Kitajski na Japonskem. Vesel sem, da mojo glasbo promovirata finska založba Sulasol in slovenska založba Astrum. Tako lahko zbori iz vsega sveta posežejo po izdanih partiturah.

Z Akademskim pevskim zborom Univerze na Primorskem vztrajate že osmo leto, torej od samega začetka, kako je nastal, rastel in se razvijal APZ UP?
Ideja je prišla s strani študentov. Sedanji direktor ŠOUPa, Sebastijan Kokl se je takrat takoj zavzel za nastanek APZ-ja in stopil v kontakt z doc. dr. Bogdano Borota, zborovodkinjo Majo Cilenšek in mano. Tako smo začeli oblikovati idejo in jo udejanili. Povabila, da sam prevzamem APZ UP sem bil vesel, saj z mladimi rad delam, hkrati pa sem se zavedal in čutil veliko odgovornost, glede na to, da sem kot asistent dirigenta Stojana Kureta že bil seznanjen z delom APZ-ja v Ljubljani. Merila smo si postavili dokaj visoka. Začetno navdušenje je počasi preraslo v tradicijo, odgovornost in zavest, da se mora in zmore narediti, kljub nenehni menjavi zasedbe, marsikaj. APZ je tako postal motivator za nastajanje novih dosežkov na področju glasbe, promotor mlade univerze in obštudijske dejavnosti študentov. V njem so prva znanja in navdušenje pridobili številni mladi pevci, zborovodje in skladatelji, na kar smo še posebej ponosni.

Mlad zbor je svoj status utrjeval predvsem z dobrimi rezultati s tekmovanj. Kako pomembna so tekmovanja na poti mladega zbora?
Tekmovanja sicer niso glavni cilj in namen zbora, so pa vsekakor priložnost, da dirigent z dodatno motivacijo pevcev nadgradi in dvigne kvaliteto izvedb skladb in homogenosti ansambla. Hkrati pomenijo tekmovanja neke vrste možnost primerljivosti in seveda vedenja kje si, a delaš z zborom dobro, slediš trendom in dvigu kakovostne ravni vokalne glasbe, kakšna je trenutna kvaliteta zbora… Od ostalih zborov se seveda lahko tudi veliko naučiš, slišiš nove skladbe in spoznaš raznolikost glasbenih tradicij in okusov različnih držav s celega sveta.

Kako izbirate repertoar za koncerte in kako za tekmovanja, kakšna je razlika?
Tekmovalni program je nekako pogojen z propozicijami posameznega tekmovanja. Sicer ima dirigent dokaj odprte roke pri njegovi izbiri. Skladbe izbiram glede na trenutno stanje zasedbe, karakterno raznolike in ponavadi nekoliko težje, da bi zbor z njimi kvalitetno rastel in hkrati dobil dovolj velik izziv. Glede na kratko študijsko leto in menjavo pevcev, skušam v koncertne sporede umestiti stilno in žanrsko različne skladbe in s tem širiti obzorja mladih pevcev in njihovo razumevanje glasbe in stilov. Z naročanjem novih skladb in njihovo izvedbo pa želimo spodbuditi skladatelje k nastajanju novih del in s tem obogatiti vokalni repertoar.

Kako je zbor, kot velik promotor univerze,  priznan v akademskih krogih UP?
Zbor je svojo prepoznavnost pridobil in uveljavil ravno skozi dosežke in medijsko podporo. Kot takega ga večina profesorjev in študentov pozna. Na žalost tiste prave podpore in ozaveščenosti, da bi tako zaposleni kot študentje s svojo prisotnostjo na koncertih APZ-ja ali gostovanjih drugih zasedb, ki jih APZ UP organizira, zbor podpirali v večji meri, še ni. Sezona zbora pomeni hkrati pot, na kateri je potrebno veliko truda in odrekanja. Člani zbora se trudijo, seveda vsako leto znava nadgraditi in kvalitetno rasti, da bi s svojo koncertno in tekmovalno dejavnostjo prispevali k promociji univerze, Kopra in Slovenije na tujem, zato bi pričakovali in bili veseli spodbud in podpore med letom in seveda potrditve in izražene hvaležnosti ob dosežkih.

Kateri dogodek z APZ vam ostaja v najljubšem spominu?
Težko bi izpostavil enega, saj je vsako leto posebno in za vsako generacijo ostajajo svojstveni spomini in dogodki, katerih se rad spominjam. Pa naj si bo to s koncertnega odra, tekmovanj ali dogajanja na turnejah, druženja … Z mladimi je vedno užitek delati, saj so poseben navdih. Ne rečem, da je vedno lahko, a se vsekakor obrestuje.

Kakšne načrte ima zbor v kratkem?
Pred nami je osmi letni koncert, ki bo v nedeljo 17.6.2012 ob 19.30 v Pokrajinskem muzeju. Koncert pomeni možnost predstaviti naše celoletno delo, se srečati in zahvaliti vsem, ki nas skozi celo sezono podpirajo na različne načine. V začetku julija pa se APZ UP odpravlja na festival in tekmovanje v Vilno (Litva), kjer se bo predstavil s koncertom in na tekmovalnem odru in s tem zaključil uspešno osmo sezono delovanja.

Z APZ vsako leto bolj pestrite glasbeno dogajanje na slovenski Obalo, predvsem z nastopi raznih vokalnih in inštrumentalnih skupin. Potrebno je omeniti, da je večina teh koncertov brezplačnih. Kako dobro se na koncerte odziva publika?
Kot akademski zbor čutimo odgovornost, da ne dvigamo nivo in prepoznavnost univerze in Kopra samo s svojim delovanjem temveč, da z organizacijo koncertov sooblikujem kulturno ponudbo na Obali. Letos se je po organizacijski plati APZ UP še posebej izkazal, saj smo organizirali kar tri koncerte z orkestri iz Finske, Nizozemske in Ljubljane ter gostili vrhunske zbore iz Ukrajine, Filipinov, Anglije in seveda Slovenije. Organizirali so tudi koncertno izvedbo opere Dido in Enej v izvedbi Vokalne akademije Ljubljana, VAL camerate in solistov. Prepričan sem, da bi bila vsaka profesionalna agencija ponosna nad izborom koncertov.

Kako na drugi strani na vaše organizacijske projekte gleda lokalna skupnost, torej lokalna politika?
V Kopru žal nimamo inštitucije, ki bi bila zadolžena za koncertno dejavnost, zato se vsak po svoje trudi prispevati k boljši ponudbi. Glede na to, da je treba dogovarjanja z zasedbami začeti dovolj zgodaj, je glede na trenutno stanje in način razpisov tako na lokalni kot državni ravni težko. Sredstva, ki jih zbor pridobi so minimalna, včasih neuravnotežene glede na pomembnost in kvaliteto dogodka. A se da stvari speljati, če se potrudimo in seveda v to vložimo veliko truda in prostega časa. S financiranjem s strani Mestne občine Koper smo zadovoljni, saj naše projekte vedno podprejo, nekoliko slabše je pri podpori redne zborovskee dejavnosti in projektov, ki predstavljajo občino navzven, kot so turneje in tekmovanja.

V marcu ste z Akademskim pevskim zborom izvedli interesanten projekt, namen katerega je bilo predvsem opozoriti na slabo koncertno infrastrukturo na Obali. Kakšno je sploh trenutno infrastrukturno stanje na Obali in kdaj mislite, da bi se lahko spremenilo?
Na žalost vseh, ki se s kulturo ukvarjamo, na Obali ni primernega prostora za izvedbo koncertne dejavnosti. Za manjše komorne skupine še gre, zbori in orkestri pa so nekako v nemilosti. Koper žal nima primerne koncertne dvorane, tudi Izola in Piran ne, kar je skoraj nedopustno. V obrobju bi se prej kaj našlo kot v mestih. Težko bo dvigniti nivo glasbene ozaveščenosti in ponuditi na Obali kvalitetne dogodke, saj za to nimamo primerne lokacije. Tisti, ki bo uspel Kopru dati primerno koncertno dvorano, se bo vsekakor zapisal v zgodovino. Nikoli ne bom razumel zakaj imamo toliko športnih dvoran, telovadnic in kino dvoran. Kvalitetne in dovolj velike dvorane, ki bi bila namenjena glasbeni  dejavnosti, pa ni!

Kako najraje preživljate prosti čas? Ga ob vseh projektih sploh imate kaj? Si lahko človek sploh vzame čas proč od glasbe?
Človek, ki živi z glasbo in se ji predaja ne razmejuje časa na delovni čas, posti čas, temveč ga preprosto uživa. Zdaj in seveda s pogledom na prihodnost.

Kaj vam vzame največ časa, kompozicija, poučevanje ali dirigiranje? Morda kaj tretjega?
Na srečo sem dokaj organiziran in prizemljen, da uspem usklajevati stvari, čeravno mi ravno za tisto kar sem študiral – kompozicijo, primanjkuje časa. Če pogledam letošnjo sezono je največ časa bilo namenjeno ravno organizaciji koncertne dejavnosti (za katero nisem plačan) in seveda pripravo različnih turnej in tekmovanj in koncertov mojih zborov. Vodim namreč tri šolske zbore (MePZ Gimnazije Koper, Zbor Konservatorija za glasbo Ljubljana in Camerato cantores) in seveda APZ UP. Sem pa vesel, da so se vsi zbori s tekmovanj vrnili z velikimi uspehi in z zanimivimi in kvalitetnimi koncerti zaključili sezono.

Januarja ste bili nominirani za Osebnost Primorske. Kako ste doživljali to nominacijo? Je glavna nagrada šla v prave roke?
Nominacijo sem skupaj z APZ UP sprejel kot potrditev našega dela. Hkrati je pomenila promocijo zborovske dejavnosti na Primorskem. Vsakem godi, da je opažen, a vendarle dela to iz lasne nuje in užitka, zato bo na začrtani poti vztrajal dalje. Tako smo letos s svojimi uspehi in organizacijo naredili še več. In namen prireditve ni tekmovalnost med posamezniki, saj se nominirancev ne da primerjati med seboj zaradi specifičnost njihove dejavnosti. Jaz osebno sem se čutil počaščen stati med njimi in bi vsakomur še enkrat stisnil roko in se mu zahvalil za njegov doprinos k znosnejšemu življenju in navdihu.

Vam pri vsem delu ostane sploh še kaj časa za družino?
Na srečo ne rabim veliko spanca, oziroma mi adrenalin ne pusti spati. Tako večino projektov nastaja, ko vsi že spijo ali so v šoli. Družina spoštuje mojo predanost glasbi in me podpira pri mojih projektih, sam pa moram čas razporediti tako, da me ne pogrešajo preveč. Zavedam se, da je družina kljub veliki ljubezni do glasbe, moje največje bogastvo.

Izpostavljamo

Anketa

Današnji dogodki

Uporabne informacije

TV spored

Vreme

14°C

oblačno
veter: 3.2 m/s

Sobota
9°C / 15°C

Nedelja
7°C / 16°C

Ponedeljek
11°C / 18°C

Facebook