»Hendikep kulture: Kapitalizacija obštudijske dejavnosti«
Koper, 26. 11. 2008 ob 9:50, Alma ČauševićOkrogla miza na petih "Dnevih humanistike"
Včeraj je v okviru petih Dnevov humanistike v prostorih Foresterije potekala okrogla miza z naslovom »Hendikep kulture: Kapitalizacija obštudijske dejavnosti«. Moderatorka okrogle mize je bila mag. Taja Kramberger, visokošolska učiteljica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (UP FHŠ). Pri debati pa so podali svoje mnenje na konkretna vprašanja še dekanja UP FHŠ dr. Vesna Mikolič, glavni tajnik UP FHŠ in Elide Hrvatin, profesor na UP FHŠ dr. Drago Rotar, profesorica UP FHŠ dr. Sandra Bašić-Hrvatin, direktor Kariernega centra Univerze na Primorskem (KCUP) ter študent FHŠ Blaž Ćeklić, predsednik Študentskega sveta Univerze na Primorskem ter Fakultete za management (UP FM) Rok Parovel, aktivni udeleženec v študentski politiki Erik Božič in Samuel Friškič, predsednik društva HUM ter aktivni član Collegium Artiuma.
Okrogla miza je bila razdeljena na tri tematske sklope, pričela pa se je z nagovorom študenta UP FHŠ Emsuda Šabića ter ogledom kratkega filma študentov UP FHŠ na temo hendikepa.
Prvi sklop se je posvetil problematiki dostopnosti do prostorov UP FHŠ za hendikepirane osebe, konkretno »še vedno neobstoječi« rampi pri vhodu v prostore Foresterije, katera bi hendikepiranim osebam omogočila vstop. Študentje UP FHŠ so postavili »improviziran podest« iz desk, da bi omogočili vstop prav vsem, tudi tistim s »predznakom hendikepa«. Vsi udeleženci so se v okviru te tematike vsekakor strinjali glede (pre)potrebnosti tovrstnega dostopa do Foresterije. Vodstvo FHŠ UP pa je dalo besedo, da bo ta rampa postavljena v najkrajšem možnem času, t. j. v času, ko bo moč postaviti rampo, ki bo predvsem varna. Na ostalih članicah Univerze na Primorskem je problem dostopnosti še bolj prisoten, saj ne razpolagajo niti z dvigalom, ki bi lahko omogočilo prevoz do višjih nadstropij oz. predavalnic. Sama mestna infrastruktura jedra koprske občine osebam z omejenimi gibalnimi sposobnostmi prav tako ne nudi normalnih pogojev za prosto gibanje.
Drugi sklop se je nanašal na miselnost, natančneje na mesto kritične misli v pedagoških, znanstvenih ter kulturnih dejavnosti Univerze na Primorskem. Kritična misel ali misel, ki po mnenju večine udeležencev predstavlja srž »miselnosti« in ki je zavoljo kakršnegakoli izboljšanja ali spremembe situacije, še kako potrebna. Del izjav na to temo si lahko ogledate v video prispevku.
Zadnji del razprave je bil posvečen univerzitetnemu pravilniku, ki ureja interesne dejavnosti študentov. Govorci so bili enotnega mnenja, da je institucionalna ureditev področja potrebna, vendar ne na način, ki posega v zakonsko zagotovljeno avtonomijo organiziranja obštudijskih dejavnosti s strani študentov. Sprejet pravilnik namreč prenaša pristojnosti odločanja in izbire obštudijskih dejavnosti celo na osebje fakultet, kar je večina prisotnih razpravljalcev ocenila kot neprimerno.
Ostale sveže novice
Tovorni vlak povozil moškega
Stanovanjski sklad namerava kupovati stanovanja od bank
Hišna preiskava pri direktorici pomorskega muzeja (dopolnjeno)
Nepridipravi včeraj spet na delu
Začenjajo se 13. mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza
ZRS: "Nasprotujemo pavšalnim diskvalifikacijam v javnosti"
Na okrogli mizi o razvoju koprskega pristanišča in morebitnem partnerstvu
V izogib zlorabam uporabniškega imena priporočamo, da komentirate prijavljeni. V kolikor nimate uporabniškega imena še nimate, se registrirajte.











