Finančna nestabilnosti slovenskih gradbenih podjetij

V tokratnem komentarju ekonomista Boštjana Averja o vzrokih in posledicah propada slovenskih gradbenih podjetij.

Lahko bi trdili, da je za množičen propad velikih gradbenih podjetij v zadnjih letih v Sloveniji v veliki meri kriva pomanjkljiva slovenska zakonodaja, ki podjetja sili k nesorazmernemu nižanju stroškov, da so lahko konkurenčna pri javnih naročilih za gradbena dela, ki pa jih je bilo v zadnjih letih v Sloveniji resnično malo, glede na leta do 2008. Tudi velik delež anketirane splošne populacije in gradbene populacije meni, da je pomanjkljiva slovenska zakonodaja v večji meri kriva za množičen propad velikih gradbenih podjetij. Pomemben delež krivde pri tem, da je veliko gradbenih podjetij propadlo v času recesije, pa nosi tudi slabše usposobljen vodstveni kader v podjetjih in njihova slaba organizacija poslovanja. Vsekakor najmanjši delež krivde nosijo zaposleni v teh podjetjih oz. njihova usposobljenost.

Gospodarsko krizo lažje preživijo majhna gradbena podjetja

Lahko tudi dokazano trdimo, da gospodarsko krizo lažje preživijo majhna gradbena podjetja kot pa velika. S tem se večinoma strinjajo tako splošna populacija, kot tudi predstavniki in zaposleni v podjetjih s področja gradbeništva. Manjša podjetja običajno nosijo manjše breme tako glede zalog, njihove manjše zadolženosti itd., kar pripomore k njihovemu lažjemu prilagajanju trgu v primeru nihanja gospodarske dejavnosti. Res pa je tudi, da so ravno ta mala podjetja v veliki meri odvisna od velikih, v primeru, da so v vlogi njihovih pogodbenih podizvajalcev.

Največje posledice propada velikih gradbenih podjetij nosijo delavci in podizvajalci

Nenazadnje lahko tudi trdimo, da najhujše posledice propada velikih gradbenih podjetij nosijo odpuščeni delavci in podizvajalci teh podjetij (omenjeni največ relativno izgubijo v smislu mesečnega dohodka) in ne država v smislu povečanja stopnje brezposelnosti. Tako smo izdelali anketo med pravnimi subjekti gradbene stroke, in sicer na vzorcu 97 »gradbenih subjektov«. Drugo anketiranje je bilo izvedeno na splošni populaciji in jo je pravilno izpolnilo 140 anketirancev. Skoraj polovica od vseh anketiranih meni, da najhujše posledice propada velikih gradbenih podjetij nosijo odpuščeni delavci, medtem ko jih dobra četrtina meni, da najhujše posledice nosijo pogodbeni podizvajalci teh podjetij.

Plačilna nedisciplina kot velik problem

Problematika plačilne nediscipline je v Sloveniji prisotna že od osamosvojitve naprej. V času gospodarske krize, ki je povzročila med drugim tudi omejen dostop do bančnih posojil (t. i. kreditni krč), pa je plačilna nedisciplina sploh glavni problem slovenskega gospodarstva. Kako hitro se plačilna nedisciplina poglablja, kaže tudi statistika AJPES. V slabem letu dni se je število podjetij z neplačanimi obveznostmi povečalo za okoli tretjino, znesek zapadlih neporavnanih obveznosti pa se je povečal za skoraj polovico. Potrebno je opozoriti, da so v statistiko vključene le neplačane obveznosti iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga, medtem ko neplačane obveznosti iz naslova neplačanih računov med dolžniki in upniki, ki teh še niso zaupali v reševanje sodiščem, statistika AJPES ne vključuje. Če podjetja ne poravnavajo niti obveznosti iz naslova sodnih sklepov, lahko sklepamo, da je gibanje in stanje neporavnanih obveznosti iz naslova pogodbenih razmerij še bistveno slabše.

Majhno število transakcij z nepremičninami

Trenutno v Sloveniji beležimo tudi majhno število nepremičninskih transakcij. Če se prodaja nepremičnin ustavi, se ustavi tudi krog financiranja. Gradbena podjetja so si za dokončanje »proizvodnje« nepremičnin sposojala denar od bank. Prišla pa je finančna in gospodarska kriza in jim predvidenih prodajnih cen ni uspelo realizirati. Tako so se gradbeniki znašli v položaju, ko imajo na eni strani neprodane nepremičnine in na drugi strani obveznost do bank. Gradbena podjetja so danes v večji meri likvidnostno izčrpana. Posledično pride do podobnih primerov, kot je primer družbe Vegrad in s tem do neizplačevanja plač, blokade transakcijskih računov, nezadovoljstva delavcev. Vse to vodi k stavkam, kot je nazadnje primer Primorja, oziroma k posebnem stanju v gradbenem sektorju, v katerem banke v nekem trenutku prevzamejo nase stavbe, stanovanja in druge projekte, s čimer se prej niso ukvarjale, saj to ni bila njihova dejavnost.

Ali Sloveniji grozi nova recesija?

Zaključimo lahko, da Sloveniji najverjetneje grozi tudi letos ponovna recesija (zadnja napoved o negativni gospodarski rasti v letu 2012), ki utegne pokopati ves gradbeni sektor in dodobra »zamajati« marsikatero slovensko banko v smislu potrebnih dokapitalizacij. Trg v preteklosti ni deloval normalno, saj so banke brez težav gradbenim podjetjem podaljševale kredite, gradbena podjetja pa so v upanju, da bi bilo recesije kmalu konec, držala cene nepremičnin na ravneh, ki si jih kupci s povprečnimi plačami niso mogli privoščiti. Na zahodnih trgih so v preteklih treh letih cene nepremičnin močno padle in se sedaj že počasi dvigajo nazaj, v Sloveniji pa take dinamike trga do danes ni bilo zaznati, vendar v prihodnje je za pričakovati tudi nekoliko večji padec cen stanovanjskih nepremičnin, saj je bil ta doslej le omembe vreden.

doc. dr. Boštjan Aver,
Gea College – Fakulteta za podjetništvo,
Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici

Izpostavljamo

Anketa

Današnji dogodki

Uporabne informacije

TV spored

Vreme

9°C

veter: 1.7 m/s

Ponedeljek
9°C / 19°C

Torek
12°C / 20°C

Sreda
13°C / 18°C

Facebook