Opozorila glede negativnih posledic varčevalnih ukrepov v izobraževanju
Levji delež bremen bosta s predvidenimi varčevalnimi ukrepi nosili za prihodnost najbolj strateški področji: vzgoja in izobraževanje ter znanost, so zapisali člani oddelka za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Ljubljana, 24. 04. 2012 ob 10:44, STA
(foto: Manuel Kalman)
Javnost opozarjajo na dolgoročno skrajno negativne posledice, ki jih bodo imeli predvideni varčevalni ukrepi.
Kot so zapisali v mnenju, ne nasprotujejo razumnemu selektivnemu znižanju plač, so pa odločno proti večini sistemskih predlogov varčevalnih ukrepov v znanosti in sistemu vzgoje in izobraževanja. "Javnost opozarjamo na dolgoročno skrajno negativne posledice, ki jih bodo imeli predvideni varčevalni ukrepi, še zlasti, če bodo uveljavljeni v predlaganem obsegu in bomo deležni njihovih sinergijskih učinkov," so pojasnili.
Vlada po njihovih besedah ne namerava prizanesti niti najmlajšim: predšolski otroci bodo za uravnoteženje javnih financ in servisiranje dolga prispevali tako, da jih bo (pre)več v vrtčevskih oddelkih, imeli bodo bistveno manj igralne površine, obenem se za eno uro zmanjšuje sočasna prisotnost vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice. Po njihovem mnenju bi bilo več kot sprenevedavo trditi, da to ne bo vplivalo na kakovost predšolske vzgoje.
Podobni ukrepi so predvideni tudi v osnovnošolskem izobraževanju. Učiteljeva neposredna pedagoška obveznost naj bi se povečala, prav tako število učencev v oddelkih, šole pa bodo pri izvajanju učne diferenciacije dobile "več avtonomije", kar je samo drugo ime za beg države od lastne odgovornosti za zagotavljanje ustreznih standardov kakovosti izobraževanja, so poudarili.
Eden od zavajajočih vladnih argumentov je po njihovih besedah domnevno majhno število učencev na učitelja, če ga primerjamo z drugimi evropskimi državami. Po relevantnih mednarodnih primerjalnih podatkih iz leta 2009 ima namreč vsaj 14 od 27 držav EU manjše razmerje otrok na strokovnega delavca, če pogledamo podatke za nižje razrede obveznega izobraževanja, pa je takih držav vsaj 20, so pojasnili. Ob tem opozarjajo, da zgolj administrativno povečevanje prisotnosti učiteljev, ne da bi pri tem poskrbeli še za ostale pogoje, ne more prinesti želenih učinkov.
V mnenju so izpostavili še napovedano združevanje strokovnih podpornih zavodov in raziskovalnega inštituta. Če je teh ustanov preveč, bi pričakovali, da bo predlog združevanja vsaj prepričljivo konceptualno utemeljen, so zapisali in izrazili nasprotovanje ukinjanju Pedagoškega inštituta. Ne glede na razmisleke in pojasnila vlade napovedani ukrepi po njihovem mnenju razkrajajo socialno državo, v kateri imata znanje in izobrazba kot javno dobro posebej pomembno mesto.
Zaradi varčevalnih ukrepov so predvidene tudi spremembe zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. V Združenju za pravice bolnih otrok zato ministra za izobraževanje Žigo Turka sprašujejo, kako bo v bodoče zagotovljena pravica do enakih možnosti do izobraževanja bolnim otrokom in mladostnikom. Kot so pojasnili v pismu ministru, iz zapisanih predlogov sprememb zakona sami ne znajo razbrati, kako bodo to pravico do enakih možnosti do izobraževanja zagotavljali bolnim šolarjem, če bo črtana učna pomoč.
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja bodo sicer danes v okviru podskupine nadaljevali pogajanja o predlaganih spremembah standardov in normativov na področju izobraževanja.
Ostale sveže novice
Zlatna vila v roke primorskim APZjevcem
Diners Club Slovenija ne sme več opravljati plačilnih storitev
Intereuropini delničarji junija o novih nadzornikih
V Marezigah ta konec tedna že 41. praznik refoška
Ta vikend v okviru akcije 0,0 šofer - trezna odločitev tudi poostren nadzor na cestah
Večina članic EU naj bi omejila zaposlovanje delavcev iz Hrvaške
Janković naj ne bi najel posojila, ampak sklenil dogovor o poplačilu obveznosti
V izogib zlorabam uporabniškega imena priporočamo, da komentirate prijavljeni. V kolikor nimate uporabniškega imena še nimate, se registrirajte.
