Plinski terminali v Tržaškem zalivu prispeli v Zagreb

V tokratni Gostujoči tipkovnici objavljamo prispevek Aurelia Jurija o vključevanju Hrvaške v projekt izgradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.

O načrtovanih uplinjevalnikih zemeljskega plina v Tržaškem zalivu, poleg ožje prizadete javnosti na italijanski strani predvsem v Trstu in okolici, največ vemo v Kopru in sicer, v slovenskem delu Istre pa tudi v preostalem delu Slovenije.

K temu je nedvomno prispeval odziv okoljevarstvenikov in medijev ter takoj za njimi politike, ki ni oklevala z aktivacijo svojih običajnih orodji, da bi se podrobneje seznanila z izzivom, ki se je napovedoval takoj onstran meje in z morebitnimi tveganji in nevarnostmi, ki jih je le- ta prinašal.

Že 5 let je mimo od prve izredne seje državnega zbora, posvečene tej temi, in sprejetih štirih sklepih, ki so nalagali vladi ukrepanje, tudi s tožbo pri pristojnih evropskih instancah na račun Italije, za zaustavitev obeh projektov. Tudi slovenski strokovnjaki so presodili, da bi bila njuna postavitev na predvidenih lokacijah z vidika vplivov na okolje in na varnost prostora vse prej kot sprejemljiva.

In ker je bilo govora o preživetju voda, biotopov in dejavnosti, ki se danes odvijajo ob ter v samem Tržaškem zalivu (predvsem pomorsko gospodarstvo, turizem in ribolov), ki »moči« tudi hrvaško obalo, neposredno severni del Istre, posredno tudi južnejše predele polotoka, je bilo pričakovati, da bo svoje povedala in se morda pridružila Sloveniji tudi Hrvaška, a razen ribičev iz Umaga in nekaj okoljevarstvenikov ni bilo slišati nikogar, niti iz same prizadete regije, Istrske županije, še manj iz Zagreba.

No, morda tudi zato ne, ker je sama Hrvaška že takrat načrtovala in ga kasneje tudi začela graditi, svoj tovrstni terminal v Omišalju na Krku. Naj pri tem opomnimo, da gre vendarle za dva različna prostorska in okoljska konteksta, ki se tudi različno odzivata na posebej rizične infrastrukturne obremenitve. Omišalj ne sodi v gosto naseljena območja in volumen vode za pretvorbo plina, ob veliko večji globini morja kot v našem zalivu, je tak, da naj ne bi občutno prizadejal obalni, morski in podmorski habitat. Smo že pisali o tem, da za potrebe uplinjevanja kriogensko zamrznjenega zemeljskega plina (v tankerjih je shranjen na minus 161 stopinj!), ko se pri tem uporablja morska voda, se le ta močno shladi in se v njo vnašajo velike količine klora, zaradi sprotnega čiščenja srkalnega sistema. V vodni masi, ki je vsrkana, pomre vse živo, na daljši čas pa se, ko je bazen plitek, kot je Tržaški zaliv, shladi tudi voda v širši okolici, kar neizbežno prizadene občutljivo ravnovesje sožitja flore in favne in zlasti prehrambeno verigo.

Na pobudo Tehničnega omizja za uplinjevalnika v Tržaškem zalivu, ki je doslej s svojimi dvajsetimi strokovnjaki najbolj artikulirano in podrobno utemeljilo razloge zavračanja obeh objektov, se je okoli tega izziva končno zganila tudi uradna Hrvaška. Ministrstvo za zaščito okolja je pred dnevi sprejelo v Zagrebu kar številno predstavništvo omenjenega omizja, ki je na precej medijsko obiskani tribuni in ob prisotnosti same ministrice Mirele Holy, znova in zelo pregledno predstavilo svoje ugotovitve ter možne, bolj varne in okoljsko manj problematične, alternative dovažanja zemeljskega plina po morju v naš prostor, v kolikor bi oblasti ocenile, da brez njega, za varno in zanesljivo energetsko prihodnost regije in držav ne gre.

Vsekakor pomemben dogodek, ki naj bi prispeval k ozaveščanju ne le prizadetih javnosti o tem, da energijo dovažamo zato, ker jo potrebujemo in ne zato, da z njo multinacionalke kujejo mastne dobičke, ampak predvsem oblasti vseh treh držav, ki si delimo usodo severnega Jadrana in še posebej občutljivega Tržaškega zaliva, da alternative skupnemu upravljanju tega prostora, če mu hočemo res dobro, ni.

Aurelio Juri

Izpostavljamo

Anketa

Današnji dogodki

Uporabne informacije

TV spored

Vreme

20°C

jasno
veter: 3.7 m/s

Četrtek
19°C / 30°C

Petek
20°C / 27°C

Sobota
17°C / 27°C

Facebook