Glede finančnih posledic sodbe pa bo ministrstvo, ki je nosilec ustanoviteljskih pravic in dolžnosti gledališča, prevzetih od Mestne občine Nova Gorica, ravnalo skladno z dogovorom o ureditvi statusa javnega zavoda Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, predhodnika SNG Nova Gorica, ter s pogodbo o prenosu ustanoviteljskih pravic in obveznosti do javnega zavoda.

To pomeni, da morebitne obveznosti, nastale na podlagi navedene sodbe, nosita obe stranki v deležih, s katerimi sta sodelovali pri investiciji. Po pregledu je delež države največ 50 odstotkov, so zapisali na ministrstvu. To je tudi v skladu s pričakovanji vodstva gledališča, s katerega so pred dnevi sporočili, da upajo, da bosta dolg odplačala novogoriška občina in ministrstvo, in sicer v sorazmernem deležu prvotne investicije v razmerju 50:50 odstotkov.

Tako podjetje kot gledališče sicer z odločitvijo višjega sodišča nista zadovoljna; oba sta vložila zahtevek za revizijo.

Zgodba se je začela leta 1994 po odprtju novogoriškega gledališča, ko gradbeni odbor podjetju SGP Gorica nekaj gradbenih del ni priznal, ker je menil, da niso pravilno narejena. Gradnjo sta takrat plačala Mestna občina Nova Gorica in in ministrstvo za kulturo.

Podjetje SGP Gorica je leta 1997 tožilo gledališče kot investitorja, in sicer za dolg v višini 573.000 evrov. Po 15 letih je sodba postala pravnomočna, gledališče pa mora skupaj z obrestmi plačati znesek v višini približno 200.000 evrov. Likvidacijski upravitelj SGP Gorica Janez Artič je prepričan, da je sodišče podjetju prisodilo premalo, zato so vložili zahtevek za revizijo.

Da sodba ni pravična, meni tudi direktor SNG Nova Gorica Jožko Čuk, zato je tudi gledališče vložilo zahtevek za revizijo. Plačati takšen znesek v sedanjih zaostrenih razmerah bi po Čukovih besedah lahko ogrozilo delovanje gledališča, saj letni proračun gledališča znaša le tri milijone evrov.