Pod šminko odpadki

Barbara Verdnik razkriva okoljski škandal, kjer sta vpleteni tudi Mestna občina Koper in Luka Koper

Nezakonitostim in kršitvam na področju nepremičnin, prostora in gradenj v koprski občini ni videti konca. V zadnjem primeru rušitve skladišč v pristanišču  je prišlo do nedovoljenega odlaganja gradbenih odpadkov na območju med semedelsko vpadnico, parkiriščem na tržnici in promenado ob morju, kar je ugotavljala tudi koprska kriminalistična policija. Koliko odpadkov je tam končalo in kje vse v koprski občini se dogaja podobno, pa je vprašanje, na katerega bi morali v interesu prebivalcev, varstva okolja in zakonitosti dela  državnega podjetja Luke in mestne občine Koper, nujno odgovoriti pristojni organi

Rušitev starih skladišč v Luki se je začela slavnostno in na očeh javnosti  17. septembra, nekaj dni pred volitvami. Robert Časar, predsednik uprave (kandidat SDS za poslanca) in župan Boris Popovič, predsednik NS Luke  sta izpostavila dobro  sodelovanje med občino in Luko ter napovedala gradnjo najsodobnejšega potniškega terminala v Sredozemlju. Ministrstvo za okolje in prostor je pred tem izdalo gradbeno dovoljenje za rušitev, pogodbo za dela pa je dobilo podjetje Peter Podržaj iz Ljubljane. Po načrtu gospodarjenja z gradbenimi odpadki, ki ga je v skladu z uredbo pripravila Luka, naj bi pri tem nastalo 11.000 kubikov odpadkov betona, opeke in  mešanic s keramiko, skoraj 29 ton železa, jekla in mešanih kovin ter 8 kilometrov kablov.

O nadaljevanju javnost ni bila seznanjena, vzbudila pa je pozornost koprskih kriminalistov, ki so sledili kamionom, ki so vozili odpadke iz Luke. Zaradi varstva okolja je namreč ravnanje z odpadki natančno določeno v uredbi, po kateri je investitor v celoti odgovoren za ravnanje z gradbenimi odpadki in mora  zagotoviti   oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov. Podjetje Finali, ki ima v slovenski Istri   dovoljenje za prevzem in obdelavo gradbenih odpadkov ter  lokacijo za odlaganje, pa to ni bilo. Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper  so ugotovili, da je pri postopku rušenja gradbenega objekta na območju koprskega pristanišča ter pri deponiranju tako nastalega odpadnega materiala, prišlo do kršitev predpisov s področja varstva okolja in so izsledke odstopili v obravnavo pristojnemu Inšpektoratu RS za okolje in prostor v Kopru.

In kaj pravijo na to v Luki, občini, inšpektoratu in ministrstvu? Odgovori so zelo zanimivi in marsikje nasprotujoči. Ministrstvo za okolje in prostor ter pristojni inšpektorat  sta  posredovalo konkretne odgovore o uradnih podatkih glede odpadkov,  tudi, da inšpektor v Kopru še ni seznanjen z dogajanjem.  Luka pa je vso odgovornost za ravnanje z odpadki prenesla na izvajalca, čeprav je uredba zelo jasna - za njih  je v celoti odgovoren investitor. Še bolj zanimivi pa so odgovori MOK, ki sploh ne odgovarjajo na zastavljena vprašanja.  Pravijo, da naj bi »neznani« storilci odlagali  gradbene materiale, zato so začeli to območje urejati, območje naj bi bilo očiščeno nevarnih odpadkov in bo tam začasno parkirišče.

Žal dejstva in izjave govorijo drugače. Večkratni sprehod po območju, kjer je gradbenih odpadkov za meter in pol, je pokazal veliko kablov, železa, železobetona, akumulator. Delavci komunale so sicer začeli  čistiti površino in posebej odlagati nekatere odpadke, ki bi morali biti ločeni že v Luki Koper. Predvsem pa je videti, da poskušajo zakriti najprej mulj, ki je bil tja začasno, kot je takrat izjavil Primož Turšič iz Komunale, odložen že lani, potem pa še odpadke.

Najbolj zgovorna pa je gotovo izjava Petra Podržaja starejšega:  "Naše podjetje ima dolgo tradicijo in deluje v skladu z zakonodajo. Del gradbenih odpadkov smo vozili na zemljišče ob Semedelski vpadnici, del smo odlagali za tretji pomol, kjer je bil Andrejašič iz Adriainga (izvajalec fontane), sicer pa je vse zapisano v dokumentaciji, ki se zbira v Luki Koper. Kam naj vozimo gradbene odpadke so nam naročali predstavniki občine in investitorja, nič nismo naredili na lastno pest.  Kako pa naj podjetje iz Ljubljane ve za koprska odlagališča.«

Vse kaže, da sta državno podjetje in občina z odpadki ravnali zelo po domače. Ob tem se odpira množica vprašanj.

V občini sta se v zadnjem letu rušili policijska postaja in osnovna šola. Kam so šli odpadki? Koper je že nekaj let gradbišče. Kako je pri tem poskrbljeno za varstvo okolja? Glede na obnašanje vodstva občine samo v tem letu je razlogov za skrb veliko: poskus nezakonitega rušenja nadstreška v Sv.Katarini, ki so ga preprečili policisti, nezakonito rušenje montažnega gostinskega lokala na pomolu, nezakonito postavljanje stebričkov  na Pristaniški, črna gradnja fontane sredi mesta, ugotovitve računskega sodišča...

Kako to, da je enota inšpektorata RS za okolje v Kopru, ki preganja nekatere črne gradnje,  tako slabo obveščena o dogajanjih v Kopru, kdaj bo ukrepala?

In nenazadnje. Zakaj se dogajajo zgodbe z odpadki. Poznavalci pravijo, da zaradi denarja. Uresničevanje načrta gospodarjenja z odpadki je drago, kar investitor predvidi v investiciji. Če se nekaterim stroškom izogne, ostane več denarja. Ampak, ali se za toliko tudi zmanjša vrednost naložbe?

Izpostavljamo

Anketa

Vreme

-2°C

delno oblačno
veter: 6 m/s

Nedelja
-6°C / -2°C

Ponedeljek
-5°C / 1°C

Torek
-8°C / 2°C

Današnji dogodki

Facebook