Pivo na stadionih, da ali ne?
Se bo zakonodaja v Republiki Sloveniji le spremenila, da bodo športni klubi lahko pridobili dodatna sredstva iz naslova prodaje alkoholnih pijač na športnih prizoriščih? To ni reklama za alkohol, temveč zgolj iskanje novih virov prihodkov za klube.
Ljubljana, 27. 02. 2012 ob 0:09, Matevž Brec
(foto: Manuel Kalman)
Slovenski šport se dandanes na vse strani ubada s pomanjkanjem finančnih sredstev, ki je tudi, o tem ni dvoma, odraz aktualnih kriznih razmer v slovenskem in svetovnem gospodarstvu. Nekatera podjetja tako iz dneva v dan težje izpolnjujejo že »podpisane« obveze do sponzorirancev, kar nato za seboj potegne celotni voz neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Prav zato je v današnjih časih za financiranje slovenskega športa potrebno iskati alternativne, drugačne, modernejše in kreativnejše načine povezovanja družbe, športa in gospodarstva.
Na strani športnih institucij in klubov se pogosto poraja vprašanje ob pogovorih s katerim od podjetij, ki je »na prvo žogo« pokazalo zanimanje za sponzorsko sodelovanje, kaj lahko slednjemu ponudijo, da ga bodo prepričali v podpis pogodbe in s katerim bo slednje imelo tudi konkretne »povratne« koristi od njih (beri: zveze/kluba/športnika).
V teh krutih časih za predsednike in direktorje klubov ter drugih športnih organizacij, ki se vsakodnevno sprašujejo, kako priti do dodatnih virov prihodkov, se na tem področju ponuja izmed možnih rešitev tudi v vnovičnem legaliziranem točenju alkoholnih pijač na športnih prireditvah. Ta dejavnost je v Republiki Sloveniji z Zakonom o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) sicer že od leta 2003 kazniva, a potrebna bo razprava o prednostih in slabostih glede tega vprašanja. Prepoved točenja alkoholnih pijač na stadionih in v športnih dvoranah, kjer se izvaja športna prireditev, velja v številnih državah, v prav tako številnih pa je vendarle dovoljeno kupiti sodček piva znotraj stadiona ob spremljanju »fuzbala« ali katere druge športne panoge. Ena izmed držav s prepovedjo je tudi Brazilija – dežela nogometnih genijev, ki bo v letu 2014 gostila svetovno prvenstvo v t.i. najbolj priljubljeni postranski stvari na svetu. A Brazilci bodo do tedaj verjetno morali spremeniti svoje zakone in predpise, saj je nanje že pritisnila svetovna nogometna organizacija (FIFA), ki si zaradi komercialnih razsežnosti tako velikega športnega spektakla nikakor ne more in ne bo privoščila, da bo zaradi tega zakona ob izgubo velikih prihodkov iz naslova sponzorskih aktivnosti največjih svetovnih pivovarskih velikanov.
Moje pisanje naj ne zveni kot znak podpore alkoholu in »pijančevanju« ob spremljanju športnih tekmovanj, vendar zgolj kot opomnim vodilnim v našem političnem prostoru, da bo kot eden izmed ukrepov za preživetje nekaterih športnih kolektivov v Sloveniji potrebno poseči tudi po takšnih spremembah. To bi pomenilo, da bi klubom nov vir dohodka v teh težkih časih predstavljala prodaja alkoholnih pijač in s tem bi se njihova finančna podoba vsaj malce lahko izboljšala. Vsekakor pa ta sprememba ne bo rešila slovenskega športa dolgoročno, to je dejstvo, bi pa prispevala svoj delež k manj črni prihodnosti mnogih športnih panog.
Eden izmed ključnih vzrokov, v ozadju katerega je bila sprejeta odločitev o prepovedi piva in drugih alkoholnih pijač na kraju športne prireditve, je seveda prekomerna prisotnost alkoholnih pijač v grlih obiskovalcev posamičnih športnih dogodkov, s tem posledično tudi večja možnost za navijaške incidente ter na drugi strani tudi težnja Ministrstva za zdravstvo RS po čim bolj zdravem načinu življenja državljank in državljanov naše male države. Ne pravim, da bi morali dovoliti točenje alkoholnih pijač na vseh športnih prireditvah, temveč zgolj na tistih, na katerih je možnost navijaških in drugih incidentov na zelo nizki ravni. Tako bi lahko uvedli oznako »Prireditve najvišjih varnostnih zahtev«, ta status pa bi športnemu dogodku podelili ob njegovi prijavi na upravni enoti. S tem bi se seveda lahko zavarovali pred nekaterimi navijaškimi nevšečnostmi ter drugimi problematičnimi vedenji.
Ob pisanju te kolumne sem za stališče do tega izredno občutljivega vprašanja povprašal tudi nekatere vodilne može slovenskega športa, ki se zavedajo, da bo ta sprememba prej kot slej morala biti sprejeta, a na drugi strani o tem vprašanju ne radi govorijo javno. Za stališče sem povprašal tudi enega izmed poslancev Državnega zbora RS, ki je večji del svojega življenja preživel v športu, a kot pravi, nima mnenja o tem predlogu.
A na drugi strani je seveda potrebno poudariti, da bi v primeru spremembe tega zakona v smeri legalizacije alkoholnih pijač znotraj športnih dogodkov, bilo potrebno tudi temeljiteje izvajati naloge varnostnega nadzora oz. pregleda ob vstopu na stadion oz. v dvorano, da bi se vinjenim osebam tako že predhodno vstop prepovedalo. Morda pa je smiselno razmišljati tudi o nekakšnem »kompromisnem« predlogu sprememb tega zakona, ko bi se določilo stopnjo alkohola dovoljenih pijač in bi iz tega naslova seveda s prepovedjo pijač z visoko stopnjo alkohola potencialno vinjenost posameznikov še dodatno omejili.
Ostale sveže novice
Z vstopom Hrvaške v EU cene telefoniranja občutno nižje
Vsak udarec otroku povzroča veliko travmo
Na okrogli mizi različni pogledi o dosežkih reforme trga dela
Potniške ladje letos v Koper pripeljale že preko 11.000 turistov
Butan plin za večjo varnost mladih kolesarjev otrok
Po odstopu Galjaniča koprsko gradbeno inšpekcijo vodi Marko Korošic
Danes v Izoli Mokra čista desetka
V izogib zlorabam uporabniškega imena priporočamo, da komentirate prijavljeni. V kolikor nimate uporabniškega imena še nimate, se registrirajte.







