Glede prihodnosti je ministrica izjavila, da želi nadaljevati vse tisto, kar se je doslej izkazalo za dobro in pozitivno in to še nadgraditi, še posebej na področju gospodarskega in znanstvenega sodelovanja ter sodelovanja z mladimi. Kot predstavnica slovenske vlade želi ponuditi vso pomoč manjšinskim organizacijam, da bodo laže reševale svoje probleme znotraj dežele Furlanije Julijske krajine (FJK), kot tudi znotraj italijanske vlade.

Na srečanju so govorili tudi o napovedanem oblikovanju manjšinskega omizja, ki naj bi nastalo v okviru italijanskega notranjega ministrstva, glede katerega pa Novakova meni, da bi bilo bolje, če bi delovalo pri predsedstvu italijanske vlade.

Novakova za sistemsko rešitev financiranja

Glede financiranja slovenskih organizacij v Italiji s strani italijanske države pa je izrazila željo, da bi se to sistematično uredilo, tako da se ne bi bilo treba vedno znova boriti za ta sredstva. Ob tem je izrazila zadovoljstvo, da je vlada italijanskega premiera Maria Montija za to izkazala posluh in za tri leta zagotovila sredstva.

Glede vprašanja manjšinskih medijev Novakova meni, da bi morali biti financirani po drugačnem ključu, ne pa na podlagi italijanskega zakona o založništvu in medijih. Kot manjšinski mediji bi morali namreč po njenem mnenju imeti dodatna sredstva oziroma pomoč, saj so zelo pomembni za živ stik s slovenskim jezikom.

Sogovorniki s pozitivno oceno na srečanje

Pozitivno so srečanje ocenili tudi ministričini sogovorniki. Tako je deželni poslanec Stranke komunistične prenove (SKP) Igor Kocijančič ugotovil, da je ministrica izrazila pripravljenost nadaljevati utečeno prakso, ki so jo zelo pozitivno občutili v preteklih treh letih, medtem ko se je deželni poslanec stranke Slovenska skupnost (SSk) Igor Gabrovec strinjal s stališčem ministrice, da mora omenjeno manjšinsko omizje delovati pri predsedstvu italijanske vlade.

Tržaški pokrajinski koordinator slovenske komponente Demokratske stranke (DS) Massimo Veronese pa je izrazil zadovoljstvo, ker je ministrica pokazala seznanjenost in pripravljenost glede problematike Slovencev v Italiji, kar je po njegovem mnenju dober začetek sodelovanja.

Predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Drago Štoka je opozoril na krizo, v kateri so se znašli predvsem slovenski mediji v Italiji na čelu s Primorskim dnevnikom, za katere je treba dobiti pravo rešitev. Glede Primorskega dnevnika je menil, da ga mora italijanska vlada obravnavati kot manjšinsko glasilo.

Po besedah predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudija Pavšiča pa je bilo na srečanju rečeno, da bodo vsa bistvena vprašanja, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji, skušali reševati znotraj skupnega zastopstva. V tem smislu krovni organizaciji SKGZ in SSO pripravljata spomenico, ki jo bosta naslovili tako na slovenske kot italijanske oblasti in naj bi bila izhodišče za nadaljnja skupna prizadevanja v dobrobit Slovencev v Italiji.