Drugi sklop podatkov se nanaša na ranljive kategorije otrok, in sicer gre za otroke, pripadnike romske skupnosti, otroke, prikrajšane za normalno družinsko življenje, otroke s posebnimi potrebami, otroke brez spremstva, otroke, ki doživljajo nasilje in za podatke o odklonskem vedenju.

Kot je povedala direktorica inštituta Barbara Kobal Tomc, so pri pri oblikovanju kazalnikov upoštevali, da so otroci nosilci osnovnih človekovih pravic ter da je otroštvo samostojno življenjsko obdobje, poudarek pa so dali pozitivnim kazalnikom. Dodala je, da so v bazi podatki o otrocih do 18. leta starosti.

Po besedah višje raziskovalke na inštitutu Ružice Boškić so v bazi, ki so jo pripravili v sklopu Otroške opazovalnice, sekundarni podatki, ki jih zbirajo različne institucije. Te jih nato enkrat letno posredujejo inštitutu, ta pa pri vsakem kazalniku navede vir podatka in povezavo na njegovo spletno stran. Povedala je, da sta glavna vira Statistični urad RS in Inštitut za varovanje zdravja ter dodala, da ob podatkih ni interpretacij ali že narejenih analiz.

Generalna direktorica direktorata za družino na ministrstvu za delo Ana Vodičar je ob tem povedala, da je v načrtu, da bi inštitut enkrat letno pripravil oris stanja ter kratko analizo pri vsakem kazalniku. Po njenih besedah so podatke iz baze uporabili tudi pri pripravi družinskega zakonika, in sicer pri točki o rejništvu.