V Kopru o (Po)etiki slovenstva

Predstavitev monografije z naslovom (Po)etika slovenstva: družbeni in literarni opus Borisa Pahorja.

Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem so včeraj predstavili monografijo z naslovom (Po)etika slovenstva: družbeni in literarni opus Borisa Pahorja, ki sta jo uredila Barbara Pregelj in Krištof Jacek Kozak. Monografijo sestavljajo prispevki 25 domačih in tujih avtorjev, ki so se z opusom tržaškega pisatelja že ukvarjali.

Gre za prvo znanstveno monografijo, ki je izšla pri nas in celostno obravnava družbeni in literarni vidik tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Kot sta pojasnila urednika monografije, gre za knjigo, ki govori o drugih knjigah. Z monografijo so poskušali reflektirati sistematično, izčrpno in vseobsegajoče delo Borisa Pahorja, čeprav se je v zvezi s Pahorjem postavilo toliko vprašanj, da je že vnaprej jasno, da nanje ni mogoče v celoti in enkrat za vselej dokončno odgovoriti. Tudi zato je bil namen urednikov vanjo vključiti večino domačih in tujih literarnih teoretikov, filozofov, sociologov, zgodovinarjev in prevajalcev, ki so se z opusom tržaškega pisatelja že ukvarjali.

Po njunih besedah je Pahorjev opus poseben izziv tudi zato, ker se njegova literarna ustvarjalnost vseskozi prepleta z njegovo bivanjsko izkušnjo, ta pa je močno vpeta ne le v za Slovence temeljne zgodovinske mejnike prejšnjega stoletja, temveč tudi v sedanjost. Zato se njegova temeljna tematska sidrišča pravzaprav vseskozi prepletajo. Pričevanjska dimenzija z osebno izkušnjo zgodovine, ta pa z narodno in intimno, kot je v svojem prispevku v tej monografiji zapisala ena od 25 avtorjev, Tatjana Rojc. Gre za poetiko, ki je prepletena z etiko, kot napoveduje tudi naslov monografije.

Kot je pojasnila profesorica Marija Pirjevec, ena od avtoric Simona Škrabec, ki v monografiji piše o Pahorju v evropskem okviru, piše o tem, da Pahor ne bo nikoli resnično popularen, saj se njegove knjige ne izmikajo najtežjim resnicam in bralcu ne pustijo, da bi bil pasiven, temveč poskušajo postati, kot bi dejal Kafka, njegova sekira. Zato je srečanje z njimi nevarno doživetje.

Po besedah Pregljeve se monografija ukvarja z vprašanjem recepcije, preko literature tudi vprašanje naroda. »Za Slovence so vsi različni konteksti, na katere skušamo opozarjati, zelo pomembni, v tujini pa menim, da Pahorja berejo predvsem kot literaturo«. V monografiji je po njenih besedah veliko tudi vzporednic s Pahorjevim romanom Nekropola. Predvidoma marca pa naj bi izšel prevod monografije tudi v italijanskem jeziku.

Boris Pahor je ob predstavitvi poudaril, da je potrebno pravo narodno zavest v Kopru šele ustvariti: »Vse temelji na narodni zavesti. Danes pogosto rešujemo jezik, nekateri menijo, da nas bo reševal edino jezik. Ni res. Če nimamo narodne zavesti, ne boš varoval niti jezika in ne boš ga niti pravilno govoril. Namesto seminarja o slovenskem jeziku bi najprej potrebovali seminar o slovenski identiteti. Ali je prav, da ta obstaja, glede na globalni razvoj sveta, ali je pravilna teza, da so te identitete drugotnega pomena? Graditi na jeziku je že lepo, ampak tam kjer ni narodne zavesti, je tudi jezik v nevarnosti.«

Izpostavljamo

Anketa

Vreme

16°C

zmerno oblačno
veter: 1 m/s

Sreda
14°C / 21°C

Četrtek
15°C / 27°C

Petek
17°C / 24°C

Današnji dogodki

Facebook