Razhajanja med slovenskimi in tržaškimi avtorji so vidna predvsem pri opisovanju medvojnega dogajanja in opisih podeželja, ki je pri italijanskih avtorjih vedreje opisano, slovenski avtorji pa izpostavljajo predvsem socialno problematiko.

"Slovenskim pesnikom pomeni pravo svetinjo Narodni dom, ki je tudi v medvojni slovenski poeziji postal simbol slovenstva, v italijanski poeziji pa je glavna motivika povezana z gričem svetega Justa," je še povedala avtorica monografije. Pesniki prihajajo predvsem iz Trsta in okolice, doživeli pa so različne življenjske usode - veliko slovenskih se je v medvojnem času izselilo, precej jih je prišlo v Trst med drugo svetovno vojno in letih takoj po njej.

Monografija, izšla je v zbirki Humanistika, je nastala kot zaključek znanstvenega projekta na Univerzi v Trstu, zanj je Toroševa dobila tudi državno priznanje. Med raziskavo je avtorica pregledala objave tako v časopisih kot v knjižnih izdajah. Odkrila je, da je v prvi polovici prejšnjega stoletja v Trstu in okolici delovalo okrog 50 pesnikov slovenske in italijanske narodnosti, o nekaterih pa tako slovenska kot italijanska javnost vesta zelo malo. Manj znani slovenski avtorji so svoja dela objavljali predvsem v periodičnem tisku, ki je izhajal na Tržaškem, zelo malo pa je knjižnih izdaj.