V SSG danes premiera nove produkcije Tartuffe

Slovensko stalno gledališče bo novo leto odprlo s premiero druge produkcije v letošnjem abonmaju, komedije Tartuffe baročnega kralja francoske komediografije Jean-Baptista Poquelina Molièra.

Kot so zapisali v Slovenskem stalnem gledališču, bo znameniti klasik zaživel danes, 13. januarja v režijskem branju Sama M. Strelca, ki ponovno sodeluje s tržaškim gledališčem po uprizoritvi predstave Zaljubljeni v smrt (sezona 2008/09).

Kritična in vsestransko poglobljena analiza tekstov, ki zaznamuje ustvarjalni naboj slovenskega režiserja, bo tokrat postavila pod drobnogled ključni tekst, s katerim se je Strelec soočil po podrobnem preučevanju zgodovinskega okvira in sporočil   satirične komedije o družbi in politiki, ki je naletela na prepovedi cenzure že ob prvi uprizoritvi leta 1664.

V svojem drznem napadu na legije hinavskih dvorjanov Ludvika XIV se je avtor humoristično,  pikro dotaknil šibke točke razširjenega svetohlinstva in posledične lažne morale. Tarče njegove satire niso sprejele kritičnih namigov tovrstne uprizoritve njihovih šibkosti, zato so se tako plemiči kot predstavniki družb za zaščito „spodobnosti“ ostro zoperstavili pekočemu gledališkemu portretu.

Ime naslovnega junaka najbolj slovite Molièrove igre je postalo pojem, takorekoč obče ime: Tartuffe je kdor hlini vero, da bi stregel lastnim interesom. Svetohlinstvo je pri Tartuffu strategija, s katero obvladuje druge in družbo v specifično politični-ideološki konfiguraciji, v kateri je s sklicevanjem na vero mogoče uresničevati moč, dosegati politično in psihološko oblast. 

Protagonist je goljuf, ki nima dovoljšnih sposobnosti in sredstev za zaželeno, pošteno socialno napredovanje, zato se uveljavi s hinavščino in prilizovanjem. Tartuffe se spretno nastani na Orgonovem domu in skrije svoje namene za fasado pobožnosti; tako doseže celotno premoženje svojega naivnega gostitelja kljub temu, da tudi odkrito dvori njegovi ženi.

Tekst je tako prodorno, ostro kritičen onkraj časa in izvirnega socialnega konteksta, da ostaja aktualen brez potrebe po posodobitvi. Zvestoba izvirniku in stilni citati so zato vodilne smernice režiserja Sama M. Strelca, ki postavlja preteklost in sedanjost v dialog na osnovi večne vrednosti univerzalno zbadljivega teksta o umetnosti hinavščine.

Pomenljiva scenografska abstrakcija pripomore k poudarjanju bistva oseb, ki že skoraj štiri stoletja ohranjajo svojo kredibilnost. Goljufije in lahkovernost, hinavščina, prilizovanje, interes in manipulacija ne potrebujejo namreč jasnih časovnih oznak in so še danes vir grenke zabave v mojstrovini svetovne komediografije, kjer srečnemu razpletu manjka zmagoslavna nota, saj prevladuje močnejši vtis poraza naivnih, slepih, šibkih in kljub temu ne-ravno-nedolžnih žrtev. 

Vladimir Jurc in gost Branko Šturbej odigrata vlogi Orgona in Tartuffa, ob njiju pa bodo veliko zasedbo sestavljali še Maja Blagovič (Elmira), Primož Forte (Damis), Nikla Petruška Panizon (Marijana), Romeo Grebenšek (Valer), Luka Cimprič (Kleant) in Lara Komar (Dorina). Igralka Miranda Caharija se bo v vlogi Gospe Pernellove vrnila na oder,  kjer je dolgo let ustvarjala kot članica stalnega umetniškega jedra. Ostale vloge bodo odigrali Vojko Belšak, Natali Papinutti, Alen Kermac in Andraž Jug. Kostume je podpisala hišna kostumografka zagrebškega gledališča Gavella Marita Ćopo, izvirno glasbo skladatelj, aranžer in dirigent zagrebškega gledališča Komedija Dinko Appelt, video efekte pa Antonio Giacomin.

Abonmajske ponovitve se bodo nadaljevale do 29. januarja in bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. 

Izpostavljamo

Anketa

Vreme

13°C

rahlo oblačno
veter: 2 m/s

Sreda
13°C / 19°C

Četrtek
14°C / 27°C

Petek
17°C / 24°C

Današnji dogodki

Facebook