Kot je dejal, spominja na čas, ko so se ljudje izseljevali iz Beneške Slovenije in prav zato so pripadniki slovenskega naroda organizirali praznik Dan emigranta na praznik svetih treh kraljev, ko so bili zdomci ponavadi še doma.

Rimski poslanec Monai, ki je sicer doma iz Čedada in velja za velikega prijatelja Slovencev, je v svojem nagovoru pokazal predvsem možnosti razvoja, ki so pred Beneško Slovenijo in se zavzel za pomoč dvojezičnemu šolskemu središču v Špetru. Spomnil se je tudi časov, ko se v družinah v Čedadu ni smelo govoriti slovensko.

Poudaril je, da je prihodnost v rokah tistih, ki se zavedajo odprtosti in večjezičnosti. Predstavil je tudi predlog, da bi v Čedadu poimenovali ulico v središču mesta po velikem beneškem duhovniku, pisatelju in pesniku, a tudi narodnem buditelju ter politiku Ivanu Trinku Zamejskemu.

Prav Trinko je bil po mnenju Monaija tisti človek dialoga, strpnosti in narodne zavednosti, ki mu velja tudi danes slediti, saj se je zavzemal za sožitje in mirno sobivanje vseh narodov, predvsem pa za ohranjanje kulturne, jezikovne in duhovne dediščine Beneške Slovenije in beneških Slovencev.

Miha Koren, ki je spregovoril v imenu beneških Slovencev, je podal zelo natančno analizo opravljenega dela na narodnostnem področju v minulem letu v Beneški Sloveniji. Opozoril je na izseljevanje iz Kanalske doline, iz Terske doline ter iz Rezije. Naglasil je, da morajo beneški Slovenci z optimizmom gledati naprej in se posluževati vseh pravnih sredstev za dosego narodnostnih pravic v Italiji, saj pripadniki narodne manjšine ščitijo različni zakoni, samo uporabljati jih je treba.

Koren se je spomnil tudi nedavno umrlega videmskega nadškofa Alfreda Battistija, ki je leta 1972 ob svojem prvem obisku Beneške Slovenije v imenu vse katoliške in še posebej videmske krajevne Cerkve kot prvi cerkveni dostojanstvenik v Italiji prosil beneške Slovence odpuščanja za vse gorje, ki jim ga je bila z raznarodovanjem storila italijanska Cerkev.

Nadškof Battisti se je zavzemal za narodne pravice beneških Slovencev, stkal je pomembne vezi s slovensko Cerkvijo, bil idejni oče danes že tradicionalnega romanja treh sosednjih dežel, predvsem pa je bil velik prijatelj Slovencev in Slovenije. Kot je dejal Koren, se morajo na take ljudi, kot je Battisti, beneški Slovenci navezovati.

Koren se je zavzel tudi za tesnejše sodelovanje krovnih organizacij v Beneški Sloveniji, podčrtal pomen evropskega projekta Jezik, ki ga sedaj v Beneški Sloveniji uspešno izvajajo, ter izjemen pomen slovenskih tednikov v Beneški Sloveniji, Zahvalil se je Sloveniji za potrebno pomoč in dejal, da se morajo beneški Slovenci še bolj povezovati z bližnjo Slovenijo.

Dneva emigranta v Čedadu se je udeležilo tudi več predstavnikov iz Slovenije, med njimi poslanca državnega zbora Samo Bevk in Danijel Krivec, evropski poslanec Lojze Peterle, več okoliških županov iz Slovenije ter drugi predstavniki javnega, cerkvenega, družbenega in gospodarskega življenja.

Kulturni program prireditve Dneva Emigranta so oblikovali mladi pevci in glasbeniki iz Glasbene matice v Čedadu, ki so krstno izvedli projekt Pastirci po knjižni predlogi Franceta Bevka in z izvirno glasbo Davida Klodiča. Predvajali so tudi izvirno risanko Rezjanska lisica. Kot ponavadi pa je kulturnemu programu sledilo Beneško gledališče, ki je v režiji Marjana Bevka izvedlo komedijo Mož naše žene.