Do zamud pri uveljavljanju Nacionalnega programa visokega šolstva (NPVŠ) 2011-2020 prihaja predvsem zato, ker nekaterih nalog v letu 2011 niso uspeli uresničiti zaradi negotovih političnih razmer pravi Sorčan in pri tem misli predvsem na dejstvo, da že pol leta visokošolski resor nima svojega ministra in to funkcijo opravlja šolski minister.

Pri tem je Sorčan spomnil, da je nekdanji visokošolski minister Gregor Golobič dosegel izjemno stopnjo soglasja med vlado in visokošolskimi zavodi ob sprejetju uredbe o financiranju visokega šolstva januarja lani, kjer sta urejena temeljni in razvojni steber.

Temeljni steber so tista finančna sredstva, ki jih univerze potrebujejo za obstoj, plače in za normalno poučevanje, razvojni steber pa so sredstva, ki jih univerze dobijo za razvoj na novih področjih, je pojasnil.

Opozoril je, da zaradi politične in tudi finančne proračunske situacije v letu 2012 nimajo dovolj denarja niti za temeljni steber, za katerega bi potrebovali dodatnih 20 milijonov evrov.

En del denarja bi namenili za 5. letnik bolonjskega študijskega programa, kar je bilo z uredbo po besedah Sorčana predvideno in tudi zagotovljeno s strani vlade. Drugi del pa je odvisen od rasti temeljnega stebra v skladu z BDP in triodstotnega variabilnega stebra, razloži.

"Namreč, če je nek zavod uspešen pri prehodnosti, mednarodni mobilnosti in v razmerju med vpisanimi študenti in diplomanti, lahko po uredbi dobi tri odstotke dodatnih sredstev, ali pa enako izgubi, če ni bil uspešen. Tega denarja v proračunu ni, zato je potrebna odločitev vlade glede strategije financiranja visokega šolstva," je prepričan Sorčan.

Tega odgovora v času predčasnih volitev niso mogli dobiti, zato je tudi delo pri pisanju nove zakonodaje na tem področju zastalo, pravi Sorčan. Dodaja, da je delovna skupina za pripravo zakonodaje na šestih sestankih od septembra do decembra sicer dosegla precejšnje soglasje, "češ da mora biti novi zakon veliko bolj decentraliziran oz. omejujoč za državo, ponuditi mora večjo avtonomijo, tudi pri notranji organiziranosti univerz".

"Ideje so šle v to smer, da bi bilo smiselno imeti poseben zakon o univerzi, kjer bi bili lahko zaposleni izvzeti iz plačnega sistema javnih uslužbencev, kjer bi univerze samostojno organizirale notranje organizacijske oblike, in podobno," je spomnil.

V tem letu na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pričakujejo torej najprej politično usmeritev glede financiranja visokega šolstva. V skladu z odločitvami NPVŠ, da bo Slovenija družba znanja in da bo vlagala v znanje, po Sorčanovih besedah pričakujejo dodatna sredstva vsaj v temeljni steber, torej vsaj 20 milijonov evrov za izvajanje osnovnega študijskega procesa.

Se bo pa pokazalo, kot pravi, da so nekateri študijski programi, kar univerze sicer že zdaj vedo, v ekonomskem smislu nerentabilni. Intenca NPVŠ in tudi pisanje nove zakonodaje je, da univerze same definirajo, kateri študijski programi so za njih pomembni.

"Na strokovni ravni smo mi pripravljeni, ideje imamo, a ker je zakon politični projekt, je vse odvisno od nove vlade," je sklenil Sorčan.