Pavšič se je na začetku zaustavil pri prvi obletnici obiska predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške v Trstu, do katerega je prišlo 13. julija 2010, pri tem pa se je vprašal, ali smo razumeli sporočilo obiska o tem, da je treba obrniti stran in spremeniti filozofijo življenja, saj se še vedno nismo vživeli v prostor brez meja.

Po Pavšičevih besedah je nova italijanska vlada Maria Montija do Slovencev takoj pokazala drugačen način reševanja vprašanj, saj je v tednu dni rešila več mesecev trajajoč problem vsote 2,5 milijona evrov za ustanove manjšine, ki je bila zaustavljena več mesecev. Pomembno je tudi to, da sta s predsednikom Sveta slovenskih organizacij (SSO) Dragom Štoko takoj prejela odgovor na prošnjo za srečanje z novim podtajnikom za manjšine Saveriom Rupertom, s katerim se bosta srečala v prvi polovici januarja 2012.

Predsednika SKGZ skrbi položaj v videmski pokrajini, kjer po njegovi oceni prihaja do nazadovanja politike pozitivnega odnosa do Slovencev, o čemer pričata na primer desničarski protest na nedavnem zgodovinskem posvetu v Špetru ali še vedno nerešeno vprašanje zagotovitve sedeža špetrski dvojezični šoli. Po drugi strani pa je pozitivno, da ima Trst kot prestolnica dežele Furlanije Julijske krajine (FJK) upravo, ki kaže drugačen način obravnavanja vprašanj slovenske narodne skupnosti.

Prav znotraj slednje pa se po Pavšičevem mnenju ne znajo pogovarjati, zato je treba iskati možnost dialoga, spoštovati ideje drugih ter upoštevati moč argumenta, drugače si je težko predstavljati, da bi bili na primer v stanju razpravljati o predlogu o izvoljenem predstavništvu slovenske narodne skupnosti, ki sta ga pred nedavnim na podlagi peticije društva Edinost predstavila deželna poslanca slovenske narodnosti v deželnem parlamentu FJK Igor Gabrovec in Igor Kocijančič. O tem je treba začeti resno razpravo, izhodišča pa bi morali pripraviti v skupščini predstavnikov društev in izvoljenih predstavnikov v krajevnih upravah, kjer bi se morali tudi odločiti o strategiji.

Med pozitivna dejstva je predsednik SKGZ označil tudi oživitev Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak), ki zahteva ohranitev ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu v novi slovenski vladi. Glede odnosov z drugo krovno organizacijo SSO, s katero je prišlo v zadnjih mesecih do polemik, pa se po Pavšičevem prepričanju morata vodstvi obeh krovnih organizacij čim prej srečati in določiti vprašanja, ki naj se rešujejo skupaj, in tista, kjer ima vsaka organizacija lahko svojo avtonomijo. Pri SKGZ bodo vsekakor še naprej iskali večjo povezanost z vsemi tistimi sredinami, ki mislijo, da so v slovenski narodni skupnosti v Italiji potrebne neke reforme.

Predsednik SKGZ je na koncu spregovoril tudi o kongresnem obdobju, ki čaka njegovo organizacijo v prihajajočem letu in v okviru katerega bodo predlagali nekaj sprememb v notranji organizaciji. Pri tem je Pavšič menil, da morajo biti predsedniki izraz vseh organizacij in tudi posameznih članov zveze. Glede včlanjevanja slednjih so po besedah predsednika SKGZ številke zelo spodbudne.