Po besedah Batagelja so se neujemanja med rezultati javnomnenjskih anket in rezultati na volitvah prvič pojavila na državnozborskih volitvah leta 2004, nato na predsedniških leta 2007 ter na državnozborskih leta 2008, ko je prišlo do mobilizacije levih volivcev.

Da gre pri anketah za merjenje trenutnega stanja in ne za napovedi, se je strinjala tudi direktorica Mediane Janja Božič Marolt. Kot je povedala, so se podatki, ki so jih pridobili z merjenjem javnega mnenja, dnevno spreminjali, raziskovalci pa bi morali po njenem mnenju bolj poudarjati delež neopredeljenih volivcev.

Branko Žnuderl iz podjetja za tržne raziskave RM Plus je povedal, da so volitve padle v obdobje, ko vlada nezaupanje ljudi v vlado, parlament in pravni sistem. Volivci tako po njegovih besedah politikom niso zaupali, vendar so vedeli, da se bodo volitve zgodile v vsakem primeru, zato so se jih udeležili. "Visoka udeležba ne kaže na čudovito izbiro, temveč je odraz obupa," je dejal in dodal, da so volivci glasove razpršili na levo in desno, sedaj pa čakajo, kaj se bo zgodilo. "Če bi bile volitve to nedeljo, pa bi bil rezultat spet drugačen," je še povedal.

Tudi Nikola Damjanič iz agencije Ninamedia je poudaril, da gre pri predvolilnih anketah za projekcijo. Po njegovem mnenju bi bilo prepovedovanje javnomnenjskih anket pred volitvami nesmiselno, saj so narejene po profesionalnih kriterijih, kar dokazuje tudi letošnje dogajanje.